Vas tare zaprtje? Pogosta vprašanja in dileme

Avtor: Veronika Sorokin

Težave z zaprtjem ima veliko ljudi, nevšečnost pa niti ni tako nedolžna, kot bi si mislili. Nekateri imajo srečo, da se obdobja, ko ne gredo na stran, pojavijo le občasno, druge pa lahko zaprtje spremlja vse življenje. Ko ne pomaga niti primerna prehrana, temelječa na balastnih snoveh (lanena semena, ovseni kosmiči, otrobi, natopljeni v vodi ali jogurtu), in pitje Donata, je razumljivo, da postane težava skrb vzbujajoča. 

zaprtje

O pogostih težavah z zaprtjem smo se pogovarjali s prof. dr. Pavlom Košorokom iz Medicinskega centra IATROS v Ljubljani.

Težave z zaprtjem ima veliko ljudi. Začnejo se že pri majhnih otrocih. Lahko nekoliko več poveste o zaprtju v zgodnjem otroštvu?

»Otroci imajo najbolj naravno odvajanje; takrat, ko dobijo refleks, se pokakajo, čeprav v hlačke. Težave se začnejo pri navajanju na kahlico, ki je marsikdaj grobo in otroke prestraši. Zaprtje, ki ga najdemo pri otrocih, je največkrat povezano s črevesno razpoko. Pri odvajanju otroka boli, zato odvajanje zadržuje. Ko vendarle mora na stran, pa je zasušeno blato razlog, da črevo spet poči, in otroka boli. Pomoč je zelo preprosta. Že veliko staršem smo pomagali tako, da smo jim svetovali vstavljanje koščka masla (trdo – ne zmrznjeno). Maslene svečke naredimo sami. Od masla v hladilniku odrežemo za mezinec debel košček, ki ga primermo s toaletnim papirjem, da med vstavljanjem ne drsi. Če bi hoteli naštevati še kake druge vzroke pri otrocih, bi bilo za ta namen preveč. Lahko bi jih našli pri hudo bolnih otrocih ali pri otrocih, ki dobivajo močna zdravila.«

Kdaj in v katerem starostnem obdobju lahko govorimo o kroničnem zaprtju? 

 Zaprtje je nadloga, s katero se nekateri bolniki pogosto srečujejo. Večkrat se pojavlja v starosti. Lahko je prehodna. Bolj neprijetno je, kadar postane stalna. Prav je, da ukrepamo čim prej, ker kronično zastarano zaprtje človeku lahko zelo zagreni življenje.

»Kronično zaprtje je po navadi težava v starosti, ko se ljudje manj gibljejo in velikokrat tudi poenostavijo prehrano. Takrat velikokrat opazimo, da že sprememba okolja povzroči zaprtje. To si razlagamo predvsem tako, da ob potovanju ljudje zanemarijo dražljaj, ki jih opozori na odvajanje, in obisk stranišča odložijo. Ker tako refleks odvajanja večkrat zaporedoma ugasne, se tudi črevo umiri, v vmesnem obdobju pa se blato zasuši in povzroča težave pri odvajanju. Bolniki to sicer opažajo, vendar se jim ne zdi pomembno, zato pa se problema zavedo šele, ko postane bolj moteč. Dražljaj za odvajanje je raztegnitev danke. Če ta dražljaj ugaša, skušamo pomagati tako, da povečamo količino blata v danki. To lahko naredimo z balastno prehrano – zelenjavna hrana z veliko celuloznimi ostanki, ki raztegnejo danko. Drugi način je uživanje soli ali sladkorjev, ki se ne vsrkajo v kri in zadržujejo v črevesu vodo, kar spet povzroči večjo količino mehkega blata, ki danko raztegne in jo spodbudi, da izloči blato. Najbolj poznana pri nas je mineralna voda Donat, ki vsebuje magnezij, slabo prebavljivi sladkorji, ki zadržujejo vodo, pa so tudi v sirupih (Portalak, Prorectal, Lactecon). Ni pa pametno priganjati delovanja črevesa z agresivnejšimi odvajali, ker se črevo sicer odzove, ob redni uporabi pa se lahko nepopravljivo izčrpa (Ricinus, svečke ali tablete Dulcolax idr.).

Danko lahko raztegujemo tudi tako, da tekočino nalijemo v črevo. Za to uporabljamo poseben pripomoček – klistir. Pomembno je, da je tekočine, ki jo vlijemo v črevo, dovolj. V črevo naj pride vsaj 1,5 litra tekočine naenkrat. Pacienti pogosto omenjajo, da to ni mogoče. Kdor se tega resno loti, se lahko tega nauči. Komur pa se to upira, bo navadno trdil, da pri njem to ni izvedljivo.«

Kdaj je z zdravstvenega vidika treba »sprožiti alarm«?

»Kronično zaprtje se počasi kopiči. Nekateri še vedno ne gredo na stran tudi po desetih dneh. Takšno stanje je gotovo zelo zanemarjeno. Črevo je treba izčistiti in potem sproti skrbeti za odvajanje. Če bolnik po dveh dneh ne gre na stran, najprej svetujemo, da se klistira, ker tako oživi gibljivost svojega črevesa. Potrebno je, da pije dovolj tekočine, najbolje Donat, in uživa dovolj balastne hrane.«

Zakaj se zaprtje tako pogosto pojavi pri nosečnicah in porodnicah?

»Pri nas v ambulanti tega izrazito ne opažamo, je pa pametno skrbeti, da se razboleni presredek po porodih primerno neguje (z naravnimi mazili – olivno olje, maslo) in da nosečnica skrbi za to, da je blato mehko.«

Je zaprtje lahko znanilec (pokazatelj) natančno določenih bolezni? V koliko % se sum na določeno bolezen zaradi sindroma zaprtja potrdi? 

»Kadar pride do zaprtja nenadoma, je to razlog za pregled pri zdravniku in resno obravnavo. Če gre za zaporo tankega črevesa, je po navadi simptomatika akutna in dramatična, včasih zahteva tudi kirurško zdravljenje. Po navadi gre za zarastline, ki nastanejo v trebuhu po vnetjih ali predhodnih operacijah. Bolj potihoma lahko nastaja zaprtje pri rakavem obolenju širokega črevesa, pi čemer pa po navadi opažamo, da pride do zaprtja, ki se čez nekaj časa po odvajalih in krčih v trebuhu razreši, temu sledi nekajdnevna driska, črevo se izprazni in zapora črevesa se čez čas spet pojavi. Tako stanje smo včasih srečevali večkrat, kadar je šlo za raka končnega dela širokega črevesa in danke. Danes pa na srečo tega ne videvamo več, ker nam preventivni program Svit pomaga, da rakavo spremembo na širokem črevesu opazimo že v zgodnji fazi, ko takih težav še ne more povzročiti. Zato zelo svetujemo, da pozvana skupina ljudi vzame povabilo na testiranje zares.«

Posebna oblika zaprtja, ki ga praviloma napačno zdravijo z odvajali, je povešeno črevo. Tik pred zadnjikom se ohlapna danka uviha, bolnik ima občutek, da mora na stran, vendar lastnega črevesa ne more izločiti. Ob tem občutku nepopolnega izpraznjevanja bolniki jemljejo odvajala, ki jim včasih predpišejo celo zdravniki. Potrebno je ugotoviti pravilno stanje. Včasih si lahko pomagamo še s samoklistiranjem. Pogosto je pametno z manjših kirurškim posegom dvigniti ohlapno črevo tako, da ne nariva skozi zadnjično odprtino.

Ali gre v večini primerov za dedni pojav in ali se zaprtje povečuje tudi zaradi vse bolj stacionarnega načina življenja in dela (veliko ur presedimo pred računalnikom, TV, v avtomobilu in vse manj zunaj, na njivi ali v gozdu, kjer je organizem ves čas v gibanju)? 

»Zaprtje prav gotovo ni dedna bolezen, lahko pa se iz generacije v generacijo prenašajo slabe prehrambne navade v družini. Način življenja in opravljanje določenega poklica (npr. šoferji, blagajničarke) nam včasih onemogoča, da bi šli na stran takrat, ko začutimo dražljaj. Ko dražljaj odlagamo, se črevo vedno bolj poleni. Zato je priporočljivo, da se dovolj gibljemo, uživamo raznovrstno hrano, ki ima v sebi tudi slabše prebavljive ostanke, ki s seboj odnašajo tudi strupe, ki jih jetra izločajo v črevo.«

Imajo težave z zaprtjem tudi športniki?

»Gibanje in življenje v naravi sta prav gotovo koristna. Lahko pa bi prišlo do težav, če športniki, ki se lahko tudi močno znojijo, premalo pijejo.«

Kako postopati ob težavi, če jo ima 3-letni otrok, odrasla oseba ali starostnik? Pri starejših gre pogosto tudi za zelo tesno povezavo zaprtja s hemoroidi. 

»Majhni otroci so pogosto zaprti zaradi slabe izkušnje ob črevesni razpoki. Kot sem že dejal, je v takih primerih pametno par dni zaporedoma dajati v črevo maslene svečke, ki jih naredimo sami (v lekarnah jih nimajo). O odraslih osebah in starostnikih pa lahko povem naslednje: trdo blato izriva sluznico in žilne vozle v analnem kanalu. Če to traja leta in leta, se seveda ti vozli raztegnejo, lahko tudi vnamejo, počijo in krvavijo. Še pogosteje kot hemoroidi pa dela težave črevesna razpoka. Trdega blata zadnjik pri odvajanju ne more oblikovati, zato se mora nenormalno raztegniti, ob tem pa črevesna sluznica poči, razgali se mišica zapiralka, ki je zelo občutljiva, na razpoki pride do vnetja, ki draži mišico zapiralko, tako da je lahko krajši ali daljši čas po odvajanju zakrčena. To pa bolnik čuti kot neprijetno, lahko tudi kot močno in dolgotrajno bolečino.

Foto: Bigstock

1 KOMENTAR

  1. Meni se je zaprtje pojavilo, ko sem spremenila prehrano in v večini jedla riž in piščanec, kljub gibanju večkrat na teden. Kasneje sem ugotovila, da sem jedla premalo vlaknin in pila premalo tekočine.

PUSTITE KOMENTAR

Prosimo vpišite svoj komentar!
Prosimo vpišite svoje ime tukaj