Avtor: Medscape, R.M.Z
Vročinski oblivi (valunge) so najpogostejši spremljevalec konca rodnega obdobja pri ženskah, ki se konča z zadnjo menstruacijo, imenovano menopavza. Lahko trajajo nekaj mesecev, lahko pa tudi leta in desetletja. Dlje trajajoči vazomotorni simptomi, med katerimi so najpogostejši vročinski oblivi (valunge), povečujejo tveganje za raka dojk pri ženskah po menopavzi.
Čeprav je dolgo veljajo, da so vročinski oblivi pogosti (izkusi jih 75 odstotkov žensk), vendar nenevarni spremljevalci konca rodnega obdobja, zadnje ugotovitve stroke kažejo, da to ni čisto tako.
Študija, v kateri so skoraj 18 let spremljali več kot 25 tisoč žensk po menopavzi (starih od 50 do 79 let), je namreč pokazala, da so tiste, pri katerih so vročinski oblivi trajali deset let in več, imele za 13 odstotkov večjo verjetnost, da bodo zbolele za rakom dojk. Skoraj polovica od njih (5,5 odstotka) je za invazivnim rakom dojk tudi zbolela.
Ko so ženske, ki so zbolele za rakom dojk in niso imele dolgotrajnih vročinskih valov, primerjali s tistimi, ki so se jim valunge dogajale desetletje in več, so ugotovili tudi, da so zadnje pogosteje zbolevale za tistimi oblikami raka dojk, ki so slabše zazdravljivi in imajo slabše preživetje.
Niso pa vazomotorni simptomi edini dejavnik tveganja za raka dojk. Tudi način življenja igra pomembno vlogo. Debelost, pretirano uživanje alkohola in nerojevanje otrok tveganje za raka dojk povečajo za 20 odstotkov in več.
Sorodne vsebine:
Foto: Pixabay
Foto (naslovnica): Bigstock
