Avtor: R. M. Z.
Čeprav v zadnjih letih duševne motnje tako v Sloveniji kot v svetu naraščajo in je slabo duševno zdravje pomemben del družbenega bremena, pa je področje duševnega zdravja in iskanja pomoči zaradi duševnih motenj še vedno stigmatizirano, slabše dostopno in zapostavljeno. To velja za vsa starostna obdobja, še posebej pa za obdobje otroštva in mladostništva.
Čeprav večina otrok in mladostnikov nima znakov in simptomov duševnih motenj, to še ne pomeni, da imajo visoko stopnjo pozitivnega duševnega zdravja. Po podatkih raziskave Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju ima čustvene in vedenjske težave v Sloveniji približno dvajset odstotkov 11-, 13- in 15-letnikov; slaba četrtina (23 %) jih je poročala o občutkih depresivnosti, 28 % pa o doživljanju vsaj dveh psihosomatskih simptomov na teden. Slovenski otroci in mladostniki najpogosteje poročajo o nespečnosti (22,4 %), nervoznosti (20,4 %), razdražljivosti (18,9 %) in potrtosti (16,2 %). Zaskrbljujoč je tudi vpliv socialno-ekonomskih dejavnikov, saj o višjem zadovoljstvu z življenjem poročajo mladostniki, ki ocenjujejo, da gre njihovi družini finančno dobro in ki imajo podporo staršev, vrstnikov in učiteljev.
Doc. dr. Helena Jeriček Klanšček z NIJZ je povedala: »Družbene, gospodarske, tehnološke, kulturne in druge spremembe, različne oblike negotovosti, pritiski, nove oblike virtualnega življenja, storilnostna naravnanost, stalna uporaba elektronskih naprav in vse manj stika z naravo… vse to ima vpliv na naše fizično in duševno zdravje. Še posebej se to kaže pri otrocih in mladostnikih, kjer ugotavljamo vse več motenj spanja, manj gibanja, vse več sedenja, pojavljajo pa se tudi nove oblike stisk, duševnih težav in motenj. Dodala je: »Za današnjo generacijo je značilno pogosto doživljanje stresa, občutki negotovosti, zaskrbljenost, socialna in psihološka ranljivost. Tradicionalnim oblikam nasilja in trpinčenja so se pridružile še spletno nasilje, ustrahovanje in trpinčenje, vse več je zasvojenosti z video igrami, družabnimi omrežji. Mladostniki slabo prenašajo konflikte in frustracije, pojavljajo se nove oblike socialnih fobij in anksioznosti, razpršenosti, nemira itd. Zato je letošnji svetovni dan duševnega zdravja posvečen otrokom in mladostnikom in poteka pod geslom Mladi in duševno zdravje v spreminjajočem se svetu.«
Vse več obiskov pri zdravniku in uporabe zdravil
»Podatki o obiskih zdravstvenega sistema v obdobju od leta 2008 do leta 2015 kažejo, da se je število prvih obiskov otrok in mladostnikov zaradi duševnih in vedenjskih motenj izrazito povečalo, na primarni ravni za dobro četrtino (26 %), na sekundarni pa za 70 %,« je povedal Matej Vinko z NIJZ in dodal: »Zaskrbljujoč pa je tudi porast porabe zdravil za zdravljenje duševnih in vedenjskih motenj pri osebah, mlajših od 20 let, saj se je ta v obdobju od leta 2008 do leta 2015 povečala za 48 %, med mladostniki od 15. do 19. leta starosti je bila leta 2015 za 73 % večja kot leta 2008.« Največ obravnav je bilo v starostni skupini med 15. in 19. letom; vzroki zanje so podobni kot pri odraslih – reakcije na hud stres in prilagoditvene motnje, druge anksiozne motnje, depresivne epizode in motnje hranjenja. Več informacij lahko najdete v publikaciji Duševno zdravje otrok in mladostnikov v Sloveniji, ki je dostopna na naslednji povezavi.
Okrogla miza in regijski dogodki ob svetovnem dnevu duševnega zdravja
Ob letošnjem svetovnem dnevu smo na okrogli mizi zbrali strokovnjake iz šolskega, zdravstvenega in socialnega sektorja, da bi skupaj razmišljali o izzivih, ki jih prinaša današnji čas pri prepoznavanju duševnih stisk in težav pri otrocih in mladostnikih, njihovem reševanju in preprečevanju ter krepitvi duševnega zdravja. Želeli bi si, da bi v skupnem sodelovanju znali čim hitreje prepoznati otroke in mladostnike v stiski in jim učinkovito pomagati ter s sistemskimi ukrepi zagotoviti takšno okolje in pogoje življenja, ki bodo omogočali otrokom in mladostnikom zdravo in zadovoljno življenje, uspešno soočanje z vsemi težavami in razvoj vseh njihovih potencialov, kar je tudi cilj letos sprejete Resolucije o nacionalnem programu duševnega zdravja, ki se urejanja področja duševnega zdravja loteva sistematično. Poleg tega smo se v letošnjem letu lotili celovitega in vseslovenskega osveščanja o pomenu duševnega zdravja. Ada Hočevar Grom z NIJZ je ob tem dodala: »NIJZ bo do konca leta 2018 organiziral tri nacionalne in devet regijskih dogodkov, skupaj torej 12 dogodkov za boljše duševno zdravje v Sloveniji. Številne dogodke pa bodo organizirali tudi partnerji, s katerimi NIJZ sodeluje.«
Foto: Bigstock
