Vseživljenjsko učenje za bistre misli in dober spomin

Avtor: doc. dr. Milica G. Kramberger, dr. med., specialist nevrologije

Demenca je neizogibno in zelo veliko breme sodobne, tudi slovenske družbe.  Naraščajoči delež  starejšega prebivalstva v vseh predelih sveta vodi v nepredstavljivo visoke ocene   prihodnjega deleža dementnih oseb v družbi v bližnji prihodnosti. Po zdajšnjih ocenah je na svetu nekaj več kot 47 milijonov ljudi z demenco, ta številka naj bi se potrojila do leta 2050.  

Demenca je kronična napredujoča bolezen možganov, ki obolelemu posamezniku postopno odvzame kognitivne sposobnosti, osebno dostojanstvo, samostojnost ter dejavnosti v družbi in doma. Bolnik z demenco  v nekaj letih postane povsem odvisen od tuje pomoči. V zadnjih 14 letih, kljub intenzivni  raziskovalni dejavnosti in preizkušanju številnih kandidatnih učinkovin za nova zdravila proti demenci, ti napori do zdaj žal niso bili uspešni. Zaenkrat so na voljo le t. i. simptomatska zdravila za zdravljenje demence, ki so najbolj učinkovita v zgodnjih fazah bolezni in pomagajo odložiti obdobje, ko bolnik potrebuje izdatno tujo pomoč pri dnevnih aktivnostih. Zdravila, ki bi nevrodenegerativni proces demence ustavilo ali ga pomembno upočasnilo ali spremenilo, pa žal še ni na voljo.  Prav zato je še toliko pomembneje poznati, kateri so spremenljivi dejavniki tveganja za kognitivni upad/demenco in kako se jim izogibati oziroma se z njimi spopasti.

Svetovno združenje za demenco na osnovi pregleda obstoječih raziskav v svojem poročilu podaja sklep, da obstajajo zadostni dokazi, ki podpirajo povezavo med več spremenljivimi dejavniki tveganja in zmanjšanim tveganjem za kognitivni upad in demenco. Rezultati velikih populacijskih študij govorijo v prid ugodnega vpliva redne telesne dejavnosti in dobrega nadzora nad t. i. srčnožilnimi dejavniki tveganja (sladkorna bolezen, debelost kajenje in arterijska hipertenzija) na zmanjšano tveganje za kognitivni upad/demenco. 

V poročilu združenja so navedeni tudi dokazi, iz katerih je moč sklepati, da lahko zdrava prehrana in vseživljenjsko učenje oziroma kognitivni trening zmanjšajo tveganje za kognitivni upad.  Dodatno v zadnjih nekaj letih priznane mednarodne medicinske strokovne revije poročajo o postopnem zniževanju deleža novih primerov demence v populaciji.  Avtorji teh študij skoraj soglasno predlagajo, da so spremembe posledica naraščajoče ravni formalnega izobraževanja in boljšega nadzora nad srčno-žilnimi dejavniki tveganja v razviti družbi. Kljub temu dramatičnega preobrata  zaenkrat še ni moč pričakovati, saj v splošnem število prebivalstva ves čas narašča.

Dodatno pa v  državah z nizkim in s srednje visokim družbenim dohodkom, ki nimajo enakega dostopa do formalnega izobraževanja in kakovostnega zdravstvenega varstva ter organiziranega nadzora nad srčnožilnimi dejavniki tveganja, tveganje za kogntivni upad/demenco še naprej narašča.

Srčnožilni dejavniki tveganja

Posameznikom s sladkorno boleznijo se pripisuje nižje kognitivne zmogljivosti in povečano tveganja za demenco. Nadalje je nedavna metaanaliza pokazala, da imajo posamezniki z blago kognitivno motnjo in s sladkorno boleznijo večjo verjetnost za napredovanje do demence kot posamezniki z blago kognitivno motnjo brez sladkorne bolezni.

Čezmerna telesna teža v srednjem življenjskem obdobju je povezana s povečanim tveganjem za demenco. Zveza se lahko spremeni s starostjo, ko je čezmerna telesna teža povezana z zmanjšano nevarnostjo demence.

Ustrezno zdravljenje arterijske hipertenzije v srednjem življenskem obdobju lahko zmanjša tveganje za kognitivni upad.

V sistematičnih pregledih prospektivnih študij so ugotovili mešane rezultate za odnos med zvišanim nivojem holesterola v srednjem življenjskem obdobju in tveganjem za kognitivni upad. 

Življenjski stil

Študije nakazujejo, da lahko majhno ali zmerno uživanje alkohola pri starejših posameznikih  zmanjša tveganje za kognitivni upad in demenco.  Izkazalo se je tudi, da ta ugoden vpliv ni zelo močen, saj se ni potrdil pri tistih, ki prej niso uživali alkohola in so začeli piti pozneje.

Zadnje je še posebej pomembno, če ta vpliv primerjamo z mogočimi negativnimi učinki čezmernega uživanja alkohola, kot je povečano tveganje padcev med starejšimi odraslimi. 

Kajenje poveča tveganje za kognitivni upad. Prenehanje kajenja lahko to tveganje zmanjša na raven, primerljivo s tistimi, ki niso bili kadilci. Študija na velikem številu ljudi je pokazala, da močno kajenje v srednjih letih podvoji tveganje za razvoj demence v poznejšem obdobju.

Redna miselna aktivnost ima ugoden vpliv na spominske funkcije, natančen tip miselnih nalog, ki naj bi imel najugodnejši vpliv na kognitvne funkcije in tveganje ni opredeljen.

Redna telesna aktivnost, v nekaterih primerih celo blaga telesna dejavnost, kot je hoja, je povezana z zmanjšano nevarnostjo kognitivnega poslabšanja in izboljšano kognitivno funkcijo. Študije najbolj dosledno kažejo, da mora biti vadba redna. 

Dieta

Podatki o učinkih različnih vidikov prehrane (vključno z različnimi hranilnimi snovmi in vitamini, živila ali skupine živil) za zmanjšanje tveganja so omejeni in marsikdaj nasprotujoči. Večje število ​​študij poudarja pozitivni vpliv sredozemskega tipa prehrane (relativno malo rdečega mesa s poudarkom na celih zrnih, sadju in zelenjavi, ribe, oreški in oljčno olje). 

Socialna vključenost

Obstaja zelo malo raziskav o družbeni angažiranosti, npr. aktivno prostovoljsko delo, klubska dejavnost, druženje v cerkvi itd., kot potencialnem zaščitnem faktorju proti kognitivnemu upadu. Posamezne študije so pokazale, da so družbene dejavnosti povezane z boljšo kognitivno funkcijo in zmanjšanim tveganjem za kognitivni upad.

Na vse zgoraj naštete dejavnike tveganja lahko v večji ali manjši meri vplivamo s svojim načinom življenja. Populacijske študije govorijo v prid najugodnejših učinkov na kognitivne funkcije v primeru, ko posameznik upošteva več in raznolike dejavnike tveganja in njihove kombinacije v vsakdanjem življenju.


Doc. dr. Milica G. Kramberger, dr. med., je specialistka nevrologije in vodja Ambulante za kognitivne motnje na Nevrološki kliniki Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. 

Objavo članka je podprlo podjetje Servier Pharma d.o.o., ki pa ni posegalo v vsebino.

Foto: Bigstock

PUSTITE KOMENTAR

Prosimo vpišite svoj komentar!
Prosimo vpišite svoje ime tukaj