Vzemite si trenutek, rešite življenje

Leta 2016 je samomorilni količnik v Sloveniji (število umrlih zaradi samomora na 100.000 prebivalcev) znašal 17,97 (28,71 za moške in 7,40 za ženske). Razmerje med moškimi in ženskimi samomori je znašalo 3,8. 

V letu 2016 je samomorilni količnik najnižji v zadnjih nekaj desetletjih in precej pod dolgoletnim povprečjem. Razlogi za upad samomorilnega količnika so lahko večplastni. Kot ob tem izpostavljajo na NIJZ, so se v zadnjih letih okrepile preventivne dejavnosti (ozaveščanje splošne javnosti, aktivnosti destigmatizacije, delo na krepitvi veščin in kompetenc za prepoznavanje in obravnavo samomorilno ogroženih pri različnih ciljnih skupinah – splošna javnost, različni profili strokovnjakov…), povečala pa se je tudi dostopnost do pomoči, predvsem v nevladnem sektorju.

Samomor v Sloveniji namreč še vedno predstavlja velik javnozdravstveni problem in Slovenija še vedno sodi med tiste države, ki so zaradi samomora bolj ogrožene. »Glede na umrljivost zaradi samomora je Slovenija namreč še vedno nad evropskim povprečjem, kjer pa je v zadnjih nekaj letih podobno kot v Sloveniji, opaziti precejšen upad umrljivosti zaradi samomora«, je še dodala doc. dr. Saška Roškar z NIJZ.  V Sloveniji je podobno kot drugod po svetu višji količnik samomora opaziti z naraščanjem starosti in v vzhodnih statističnih regijah (Koroška, Savinjska), medtem ko je pojavnost samomora v vzhodnih statističnih regijah nižja.

Absolutno število samomorov v Sloveniji od leta 2003 – 2016 (skupaj, moški, ženske; Vir: Baza umrlih NIJZ)

Leto	skupaj	moški	ženske
2003	562	440	122
2004	512	370	142
2005	503	391	112
2006	529	415	114
2007	434	335	99
2008	409	325	84
2009	448	351	97
2010	416	336	80
2011	437	348	89
2012	443	363	80
2013	448	361	87
2014	388	325	63
2015	425	333	92
2016	371	294	77

Duševno zdravje je nepogrešljiv in pomemben del našega zdravja. Duševne težave in bolezni lahko v vsakem trenutku prizadenejo vsakega izmed nas. Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije se bo tekom življenja z duševnimi težavami srečal vsak četrti izmed nas. 

Kljub vsem prizadevanjem pa so duševne težave in bolezni še vedno stigmatizirane. Stigma lahko vpliva na odlašanje iskanja pomoči in podpore, pomanjkanje zavedanja in pismenosti o duševnem zdravju pa hkrati vpliva tudi na to, da se ljudje ne čutijo kompetentni pri nudenju pomoči nekomu, ki je v duševni stiski (ne vedo, kako pristopiti, kaj in kako ukrepati itd.). S tem ko pridobimo znanja o znakih in simptomih duševne stiske in bolezni, se hkrati poveča tudi naš občutek kompetentnosti in zaupanja, da pristopimo k nekomu, ki je v duševni stiski, mu pomagamo in ga vzpodbujamo k iskanju strokovne pomoči. Vse skupaj pa vpliva tudi na zmanjševanje stigme, ki spremlja duševne bolezni.

Pomembno bi bilo, da bi vsak od nas posedoval znanja, kako prepoznati, pristopiti k in pomagati osebi v duševni stiski, dokler ni na voljo strokovna pomoč. Tako kot znanja iz prve pomoči lahko namreč tudi znanja psihološke prve pomoči rešijo življenje, poudarjajo na NIJZ. »Psihološka prva pomoč predstavlja dragocen prispevek k preprečevanju samomora. Poleg prve nujne pomoči lahko predstavlja vstopno točko in usmeritev do drugih strokovnih služb pomoči. V nekaterih primerih bo zadostoval že kratek strokovno voden razgovor.« 

Slovenski center za raziskovanje samomora v naslednjih mesecih pripravlja obsežne intervencije za preprečevanje samomora med mladimi. Center za psihološko svetovanje Posvet deluje v okviru društva v javnem interesu na področju varovanja zdravja in humanitarne organizacije Slovensko združenje za preprečevanje samomora. V desetih svetovalnicah 43 visoko strokovno usposobljenih strokovnjakov izvaja redno supervizirano nedirektivno psihološko svetovanje.