Avtor: R. M. Z.
Izpostavljenost elektromagnetnemu sevanju (EMS) zelo nizkih frekvenc je povezana z boleznijo motoričnega nevrona, povezava pa je predvsem očitna v skupini moških, ki so bili tem frekvencam izpostavljeni med delom, ugotavlja raziskava. Izkazalo se je namreč, da je izpostavljenost EMS zelo nizkih frekvenc lahko povezana s podvojenim tveganjem za nastanek amiotrofične lateralne skleroze (ALS).
Največjemu tveganju so bili izpostavljeni moški na delovnem mestu, je še razvidno iz raziskave, ki je bila objavljena v spletni izdaji strokovne revije Occupational & Environmental Medicine. ALS je nevrološka bolezen, za katero je značilna napredujoča degeneracija motornih živčnih celic v možganih in hrbtenjači. Trenutno zanjo še ni zdravila in prizadeta oseba običajno umre v nekaj letih po postavitvi diagnoze.
V že opravljenih raziskav se je kazalo, da bi bil lahko pojav ASL povezan z izpostavljenostjo različnim dejavnikom na delovnem mestu, kot so zelo nizke frekvence elektromagnetnega polja, električni šoki, topila, kovine, pesticidi in podobno, vendar pa so pomanjkljivosti v oblikovanju študije in/ali uporabljenih metodah omajale težo ugotovljenih povezav.
V želji, da bi se izognili tovrstnim pastem, so se avtorji študije oprli na podatke nizozemske kohortne študije. Ta je preučevala povezavo med prehrano in rakavimi obolenji ter je vključevala več kot 58.000 moških in 62.000 žensk, ki so bili ob vstopu v študijo leta 1986 stari med 55 in 69 let.
Podatke udeležencev, ki so umrli za posledicami bolezni motoričnega nevrona (76 moških in 60 žensk) so primerjali s podatki več kot 4500 ljudi (2411 moških in 2589 žensk), ki so jih naključno izbrali za potrebe te študije.
EMS visoke jakosti so bili v večini primerov omejena na moške in odvisna od vrste njihovega dela. Pojavljala se je pri 20 do 25 odstotkih moških in pri komaj 0 do 2 odstotka žensk. Raziskovalci pa se niso ustavili na tej točki: še nadaljnjih 17 let so spremljali nevrološko stanje moških in žensk, da bi ugotovili, ali se je med njimi pojavil ALS. V teh letih je 76 moških in 60 žensk umrlo zaradi ALS.
Poklicna izpostavljenost izjemno nizkim frekvencam elektromagnetnega polja je bila povezana s povečanim tveganjem za pojav ALS med moškimi. Ugotovitve so pokazale, da je med tistimi, ki so izpostavljeni visokim vrednostim izjemno nizkih frekvenc EMS, verjetnost za pojav ALS več kot dvakrat večja v primerjavi s tistimi, ki med delom temu niso bili nikoli izpostavljeni. Poleg tega je bila za tiste, ki so se znašli v najvišjih 30 odstotkih kumulativne izpostavljenosti (dolžina x intenzivnost), verjetnost za pojav bolezni skoraj dvakrat večja. Ostali dejavniki, povezani z delovnim mestom, ki si jih ocenjevali, so izkazali le šibko povezanost s tveganjem za ALS tako pri moških kot pri ženskah in ni bilo izkazanih jasnih povezanosti med linearnim višanjem tveganja in količino kumulativne izpostavljenosti.
