Avtor: R. M. Z.
Na svetu živi na milijone oseb s fetalnimi alkoholnimi motnjami, katerih kakovost življenja je slabša zato, ker so njihove matere v nosečnosti pile alkohol. Nacionalni inštitut za javno zdravje, Ministrstvo za zdravje RS in Mladinska zveza Brez izgovora Slovenija ženskam svetujejo, naj ne pijejo alkohola vseh devet mesecev nosečnosti, prav tako naj ne pijejo alkohola takrat, ko načrtujejo nosečnost in dojijo otroka.
Posledice pitja alkohola med nosečnostjo
Alkohol škodljivo vpliva na razvoj zarodka oziroma ploda in povzroča nepopravljive, trajne poškodbe pri še nerojenem otroku, kar lahko privede do vrste prirojenih telesnih, duševnih, vedenjskih motenj in/ali učnih težav, poznanih pod imenom Spekter fetalnih alkoholnih motenj (FASD). »Vse posledice in zaplete pri nosečnici, zarodku in otroku, ki so posledica alkohola, lahko enostavno preprečimo tako, da v času načrtovanja nosečnosti, med nosečnostjo in med dojenjem ne pijemo alkohola,« je opozorila dr. Barbara Lovrečič z NIJZ in pojasnila: »Alkohol je teratogen, kar pomeni, da povzroča nepravilen razvoj organov ali delov organa pri zarodku in ima toksičen oziroma strupen učinek. Alkohol namreč med nosečnostjo skozi posteljico prehaja v materino mleko, med dojenjem pa na otroka. Zato takrat, ko pije alkohol noseča mati, ga pije tudi njen še nerojeni otrok. Ta pa alkohola ni sposoben razgraditi tako kot odrasla oseba, zato je koncentracija alkohola v krvi zarodka enaka ali celo višja od koncentracije alkohola v krvi matere in ostane taka tudi dlje časa.«
Že manjše količine popitega alkohola med nosečnostjo lahko povzročajo posledice pri otroku, verjetnost za poškodbe zarodka pa je večja ob pogostejšem pitju alkohola in ob pitju večjih količin alkohola ob eni priložnosti – popivanju. Ker v nosečnosti ni znane varne količine alkohola, ni varne alkoholne pijače in ni varnega časa pred škodljivimi učinki alkohola. Ravno zaradi tega vsem ženskam, ki načrtujejo nosečnost ali so noseče, svetujemo, da ne pijejo alkohola.
Obseg posledic zaradi izpostavljenosti alkoholu pred rojstvom se od posameznika do posameznika razlikuje, posledice so odvisne tudi od tega, kdaj v nosečnosti je mati pila alkohol, od količine zaužitega alkohola, pogostosti pitja, presnove oziroma kombinacije več dejavnikov. »Zapleti in posledice zaradi alkohola se lahko kažejo že med nosečnostjo, ob porodu in pa tudi kasneje. Med nosečnostjo lahko pride do spontanega splava, odmrtja ploda ali prezgodnjega poroda. Učinki in posledice dolgotrajnega pitja alkoholnih pijač v obdobju nosečnosti se lahko pokažejo že takoj ob rojstvu z abstinenčnim sindromom – otrok je lahko razdražljiv, nespečen, se trese in ima krče. Otrok, ki je bil pred rojstvom izpostavljen alkoholu, se lahko rodi s prenizko telesno težo, podpovprečne rasti, nastopi pa lahko tudi nenadna smrt dojenčka,« je povedala dr. Barbara Lovrečič z NIJZ.
Možgani se pričnejo razvijati v prvih tednih nosečnosti in so izredno občutljivi na škodljive učinke alkohola, vendar pa alkohol lahko povzroča škodljive posledice v kateremkoli obdobju nosečnosti. Posledice pri otroku lahko segajo od manjših vedenjskih in učnih težav, pa vse do najtežje oblike, fetalnega alkoholnega sindroma (FAS). »Alkohol lahko poškoduje razvijajoči se zarodek v nosečnosti, težave, ki jih povzroči alkohol v tem obdobju, pa so nepopravljive in trajne,« je opozorila mag. Mercedes Lovrečič z NIJZ in dodala: »Nujno je čim zgodnejše prepoznavanje sindroma in ustrezna strokovna pomoč, saj lahko hitro ukrepanje pripomore k boljši kvaliteti življenja. Pogosto gre za osebe s posebnimi potrebami, ki navadno niso sposobne samostojnega življenja in potrebujejo podporo in zdravstveno oskrbo celo življenje. Čeprav je preprečevanje FAS in drugih fetalnih alkoholnih motenj enostavno in stoodstotno učinkovito, predstavlja alkohol še vedno enega glavnih vzrokov za slabšo duševno razvitost v razvitem svetu.«
|
Posledice fetalnega alkoholnega sindroma:
|
Ocena bremena pitja alkohola med nosečnostjo
Število otrok v Sloveniji, ki so bili pred rojstvom zaradi materinega pitja izpostavljeni alkoholu in imajo eno ali več prirojenih nepravilnosti zaradi te izpostavljenosti, ni znano. Po podatkih Perinatalnega informacijskega sistema se je v Sloveniji v obdobju od leta 1997 do 2012 rodilo 16 otrok (v povprečju en otrok na leto) ali v povprečju 0,52 otrok na 10.000 rojstev, pri katerih je bila takoj ob rojstvu prepoznana prizadetost zaradi materinega pitja alkohola. Število je verjetno podcenjeno, saj gre za podatek, ki je vnesen ob porodu, posledice izpostavljenosti alkoholu pred rojstvom pa se lahko prepoznajo kasneje ali celo ostanejo neprepoznane. Po ocenah tujih strokovnjakov naj bi v Evropi imelo FAS med 2 in 4 % otrok, izpostavljenost alkoholu pred rojstvom pa je vzrok socialnih neenakosti in neenakosti v zdravju. Družbeni stroški, povezani s posledicami izpostavljenosti alkoholu pred rojstvom, ki obsegajo zdravljenje in nego, izobraževanje, psihoterapijo in svetovanje, socialno podporo, posledice kriminala, stroške pravosodja in drugo, so visoki. Po ocenah tujih strokovnjakov v življenju oseba s FASD družbo stane okoli dva milijona dolarjev.
Večina Slovenk pije alkohol
Večina odraslih žensk v Sloveniji pije alkoholne pijače vsaj priložnostno. V starostni skupini od 25 do 34 let je delež abstinentk najnižji, po drugi strani pa je to tudi skupina, ki največ rojeva, saj so približno štiri od petih žensk, ki rodijo, stare med 25 in 39 let. Večina žensk ob ugotovljeni nosečnosti preneha s pitjem alkohola ali ga zmanjša, nekatere pa s pitjem nadaljujejo. Kot je pokazala anketa med obiskovalkami šol za bodoče starše na Gorenjskem v letu 2013, je med zadnjo nosečnostjo vsaj 35 % obiskovalk vsaj enkrat pilo alkoholne pijače.
Na Ministrstvu za zdravje se zavedajo ogromne škode, ki jo v Sloveniji povzroča tvegana in škodljiva raba alkohola, zato z različnimi aktivnostmi skupaj z ostalimi resorji, stroko in nevladnimi organizacijami prispevajo k zmanjševanju širših družbenih posledic, povezanih s tveganim pitjem alkohola. »Sprejem in izvajanje celovite nacionalne alkoholne politike, pripravljene v sodelovanju z vladnimi resorji, stroko in civilno družbo, je ena izmed prioritet v okviru predloga Resolucije o nacionalnem planu zdravstvenega varstva 2015-2025,« je povedala Nataša Blažko z Ministrstva za zdravje RS in dodala: »Ministrstvo za zdravje redno sofinancira različne programe, med katerimi so tudi programi, ki so usmerjeni v najbolj ranljive skupine prebivalstva, kar nosečnice in doječe mamice vsekakor so. Menimo, da akcija #nepijemza2 pomembno prispeva k spodbujanju zdravega življenjskega sloga brez alkohola pri mladih, še posebej nosečnicah in mladih družinah, ter predstavlja pomemben kamenček v mozaiku celovite obravnave tvegane in škodljive rabe alkohola. Prav zdrave izbire in zdravi začetki prispevajo k boljšemu zdravju posameznika in družbe nasploh.«
