Avtor: R. M. Z.
Novo poročilo Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) “Adolescent obesity and related behaviours: trends and inequalities in the WHO European Region, 2002–2014”, ki je bilo te dni prvič predstavljeno na evropskem kongresu o debelosti na Portugalskem, kaže, da število debelih mladostnikov še vedno narašča v mnogih državah po evropski regiji.
Kljub vztrajnim prizadevanjem v boju proti debelosti, se še vedno ocenjuje, da je v Evropi vsak tretji mladostnik čezmerno hranjen ali debel, piše na spletni strani Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ).
Najvišje deleže najdemo v južnoevropskih in sredozemskih državah. Še posebej zaskrbljujoče je, da je epidemija v porastu v vzhodnoevropskih državah, kjer podatki v preteklosti niso bili tako pereči.
Na prehranske odločitve vplivajo številni dejavniki, npr. možnosti v okolju kot posameznikove osebne izbire. Največjo vlogo pri tem imajo podporna okolja. Pa naj gre za ponudbo hrane v trgovinah, za oglaševanje visoko mastne, sladke in slane hrane v različnih medijih in na družabnih omrežjih, ponudbo igračk ob prehranskih proizvodih, oglasi na spletu v obliki videoigric in podobno. Več informacij o omenjeni problematiki se nahaja na povezavi.
Slovenija je tako na tem področju z aktivno politiko ena redkih držav EU regije, ki ji je uspelo zaustaviti ta trend po letu 2010, še zlasti v nekaterih starostnih skupinah in z nekaterimi razlikami po spolu in predvsem pri otrocih in mladostnikih iz družin z višjim socialno-ekonomskim položajem. S tem se kaže, da zastavljeni ukrepi na različnih področjih, še zlasti pa na prehrani in spodbujanju telesne dejavnosti, delujejo, ugotavljajo na NIJZ.
Več o trendih prehranjevanja slovenskih mladostnikov je na povezavi. Raziskava HBSC poteka pod okriljem Svetovne zdravstvene organizacije, sofinancira pa jo ministrstvo za zdravje. |
Vendar pa se ne smemo prehitro zadovoljiti. Še vedno ima petina deklet in četrtina fantov telesno težo večjo od priporočene, zato imamo še veliko priložnosti, da izboljšamo uspešno in dopolnjujoče se ukrepe šolstva, zdravstva, kmetijstva, sociale, gospodarstva in drugih sektorjev. Ti so prvič skupaj opredeljeni v novi Resoluciji o nacionalnem programu prehrane in telesne dejavnosti za zdravje 2015–2025, ki pod sloganom „Dober tek, Slovenija“, nadgrajuje prejšnjo in v boju proti debelosti prvič združuje ukrepe, vezane tako na prehrano kot telesno dejavnost, skozi vseživljenjski pristop, zato lahko po oceni NIJZ pričakujemo, da se bo problem otroške debelosti v Sloveniji ob njenem uspešnem izvajanju še zmanjševal.
Katere so nevarnosti
Otroška debelost velja danes za enega izmed najbolj resnih zdravstvenih izzivov 21. stoletja. Debeli otroci so izpostavljeni večjemu tveganju za sladkorno bolezen tipa 2, astmo, težave s spanjem, mišično-kostne težave ter bolezni srca in ožilja. Prav tako so podvrženi večjim psihičnim težavam in socialni izolaciji. Gre za resne posledice, saj približno štirje od petih mladostnikov, ki so postali debelih, ne bodo več uspeli shujšati. S tem se le povečuje tveganje za zdravje in stigmatizacijo. Znajdejo se lahko v krogu omejene socialne mobilnost in medgeneracijskem krogu revščine in bolezni. Neenakosti so še posebej vidne pri debelosti, saj je ta izrazitejša pri mlajših mladostnikih, fantih in tistih, ki prihajajo iz družin z nižjim socialno-ekonomskim položajem, kar kaže na potrebo po oblikovanju specifičnih intervencij za skupine z večjim tveganjem.
Foto: Bigstock