Zadnja novica

Zaradi dodajanja folne kisline manj psihoz pri otrocih?

Ne le, da s folno kislino obogatena živila na osnovi žit zmanjšajo tveganje za nastanek spine bifide, ampak lahko s folno kislino obogatena dopolnila v žitnih izdelkih okrepijo razvoj možganov ploda in s tem preprečijo dolgoročno tveganje za razvoj psihoz, so v novi študiji ugotovili raziskovalci. Značilnosti psihoze med drugim zajemajo preganjavico, umik iz družabnega življenja in halucinacije. 

Kultura in zdravje

Zdrave stavbe za zdrave ljudi

Zdrave stavbe za zdrave ljudi

29.8.2018, 23:55 Lenka Kavčič, Odprte hiše Slovenije Kultura in zdravje

Zdravi delovni prostori povečajo produktivnost zaposlenih do 11 % ob izboljšani ventilaciji in do 23 % ob boljši razsvetljavi. In najpomembneje: zmanjšujejo bolniško odsotnost. Še vedno ne razmišljate o zdravih delovnih prostorih? V nasprotju z zdravimi delovnimi prostori poznamo tudi učinek bolnih stavb, tj. sick building sindrom, ki ga je Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) opredelila kot za dobro počutje in zdravje škodljiv vpliv, ki ga ljudje občutijo v delovnih prostorih. 


Vplivi bolnih stavb se pri ljudeh kažejo kot suhe in rdeče oči, poln nos, kihaje, glavobol in utrujenost.

Sindrom bolnih zgradb je v Sloveniji neznanka, saj nihče sistematično ne zbira podatkov o povezavi med zdravjem in slabim počutjem prebivalcev bolnih stavb. Vprašanje je tudi, koliko zdravnikov v težavah ljudi prepozna povezavo z bolnimi stavbami. Tuje raziskave so pokazale, da oboleva okoli 25 % zaposlenih, ki delajo v bolnih stavbah. Če upoštevamo pri nas že tako visoko stopnjo odsotnosti z dela, je povezava med zdravjem ljudi in bolnimi stavbami tematika, ki je ne smemo več pometati pod prag. Podatki za Slovenijo namreč kažejo, da stopnja zdravstvenega absentizma pri nas znaša 6 % BDP-ja. Po raziskavah, objavljenih v Human Resource Managent Magazine, pa je delež absentizma, višji od 3 %, pokazatelj upadanja uspešnosti podjetja.

Zdravi (delovni) prostori – zdravi, razpoloženi in učinkoviti zaposleni

Pred tremi leti je Svetovna organizacija za trajnostno gradnjo (World Green Building Council – WGBC) pripravila poročilo Poslovni model za trajnostne stavbe, v katerem so predstavili konkurenčne prednosti in dodano vrednost trajnostno zgrajenih stavb za investitorje in lastnike. Poglavje, ki je med investitorji vzbudilo največje zanimanje, govori prav o vplivu trajnostnih stavb na zdravje, dobro počutje in učinkovitost uporabnikov. Poudarilo je poslovne prednosti trajnostnih, bolj zdravih stavb, ki so zgrajene iz do človeka in okolja neškodljivih materialov, v katerih je dovolj naravne svetlobe in so dobro naravno prezračevane. Poročilo sicer ne podaja končnih rešitev, vendar pa predstavlja okvir, ki pomaga odločevalcem v podjetjih in načrtovalcem pri dialogu z naročniki pri odločitvah, s katerimi se spoprijemajo pri gradnji ali prenovi poslovnih stavb. Od podobnih raziskav jih ločijo informacije, namenjene podjetjem, da si lažje odgovorijo na vprašanje, ali se vlaganje v trajnostno, zeleno gradnjo in zdrave stavbe izplača oziroma ali lahko predstavlja celo dolgoročni »profit«. Zdrave stavbe niso nujno tudi dražje. Za zdravje in počutje neškodljivi materiali ter oprema lahko stanejo toliko kot škodljivi, le poznati jih je treba.

Zdravje je težje izmeriti kot bolezen. Nezadovoljstvo, slabo počutje, odsotnost z dela in poškodbe pri delu so le nekateri pokazatelji, ki kažejo na stanje negativnega zdravja. Pojem zdravje zajema telesno in duševno zdravje, medtem ko se dobro počutje nanaša na širši razpon čustev, kot je na primer dojemanje zadovoljstva in sreče. To pa pozitivno vpliva na naše duševno zdravje. O učinkovitosti govorimo v kontekstu poslovno usmerjenih rezultatov. Ker je ta neposredno povezana z zdravjem in dobrim počutjem, razmejevanje med temi tremi dejavniki ni preprosto. 

Merjenje vpliva: Kako moja stavba učinkuje na moje ljudi?

S primerno ureditvijo in z razmislekom o pozitivnem vplivu kakovostnih prostorov na počutje zaposlenih imajo podjetja priložnost za povečanje svoje konkurenčne prednosti.

Na počutje zaposlenih v delovnih prostorih vpliva več dejavnikov, ki so med seboj vzajemno povezani.

Kakovost zraka v zaprtih prostorih ima velik vpliv na zdravje in učinkovitost. Ta se kaže v nizkih vsebnostih CO2, onesnaževal in v visoki stopnji prezračenosti. Dokazano je, da je boljša učinkovitost za 8–11 % pogosto posledica boljše kakovosti zraka.

Toplotno ugodje ima močen vpliv na zadovoljstvo na delovnem mestu. Že majhna možnost kontrole nad lastnim temperaturnim ugodjem ima lahko povratni učinek na učinkovitost. Opaziti je zmanjšanje produktivnosti za 4 % pri nižjih in 6 % pri višjih temperaturah.

Naravna svetloba in dobra osvetljenost delovnega mesta sta ključnega pomena za zadovoljstvo uporabnikov. Številne raziskave v zadnjem desetletju so pokazale, da se učinkovitost veča z bližino oken, izjemno pomembni pa so tudi pogledi navzven, zlasti kadar so usmerjeni v naravo. Tako se lahko produktivnost poveča celo do 18 %.

Povezava z naravo je vedno aktualnejša tema. Znanstveno razumevanje pozitivnega vpliva zelenih površin in narave je dokazano predvsem pri vplivu na duševno zdravje.


Hrup. Biti učinkovit v današnjih sodobnih pisarnah je skoraj nemogoče, ker hrup povzroča nezaželeno motnjo. To je lahko eden glavnih razlogov za nezadovoljstvo med uporabniki. Celo 66 % nižja učinkovitost je zaznana pri prevelikem hrupu in zvočnih motnjah.

Notranja organizacija in zasnova prostora. Hrup je pogosto povezan z notranjo zasnovo prostora. Obstaja veliko razlogov, ki vplivajo na zadovoljstvo in učinkovitost, tj. gostota delovnih mest, postavitev delovnega mesta, prostori za premor in prostori za druženje. Ti razlogi ne vplivajo samo na hrup, ampak tudi na zbranost, sodelovaje, zaupanje in na ustvarjalnost.

Videz in oprema delovnega prostora imata posredni vpliv na dobro počutje zaposlenih, strank in obiskovalcev podjetja. Čeprav so to subjektivni vplivi, ki jih različni ljudje dojemajo različno in so odvisni  od starosti, spola in od kulture, niso zanemarljivi.


Aktivnosti in gibanje. Gibanje pozitivno vpliva na naše zdravje. Lahko ga spodbudimo z aktivnim oblikovanjem znotraj stavbe in dostopi do storitev znotraj in zunaj pisarn, kot na primer telovadnica, kolesarnica, zeleni predeli (parki, terase, atriji …). Raziskave o povezavi produktivnosti in gibanja kažejo na zmanjšanje odsotnosti z dela pri tistih zaposlenih, ki kolesarijo v službo. V določenih podjetjih pa zaposleni tekmujejo v hoji po stopnicah ali pa imajo celo dan brez dvigala.

Opremljenost lokacije. Lokalna dostopnost do storitev v bližini delovnega mesta je za zaposlene vedno pomembnejša. Otroško varstvo, restavracije, javni prevoz, kolesarske poti, lekarna in trgovine v bližini omogočajo uporabnikom učinkovitejšo izrabo časa in pozitivno vplivajo na počutje.

V zadnjih 20 letih se je v zahodnem svetu trajnostna gradnja iz nišnega segmenta razvila v novo poslovno gonilo, vendar smernice kažejo, da nove trajnostne učinkovite zelene stavbe ne bodo več dovolj. Morale bodo biti učinkovite z vidika stroškov porabe energije, naravnih virov, predvsem vode, pomembno bo tudi njihovo vseživljenjsko varčno vzdrževanje. A najprej bodo morale postati zdrave.


O avtorici: Lenka Kavčič je arhitektka, kritičarka in direktorica festivala Odprte hiše Slovenije, prejemnica številnih nagrad. Deluje tudi na področju načrtovanja in projektiranja. Kot vabljena predavateljica predava in organizira delavnice v Sloveniji in tujini. Ker je prostor omejena dobrina, verjame v izobraževanje in promocijo o pomenu kakovostno in trajnostno oblikovanega grajenega prostora. Zavzema se za povezovanje in razvoj stroke, da bi lahko strateško zasnovali in upravljali prostor, v katerem živimo.



Foto 1: Pisarna, Dekleva Gregorič arhitekti, foto Janez Marolt

Foto 2: Poslovni prostori v Ljubljani, Trije arhitekti, 2014, foto Miran Kambič

Foto 3: Prenova industrijskega objekta v poslovni objekt Intra lighting, foto Nika Furlan

Spletno mesto uporablja piškotke, da lahko razločujemo med obiskovalci in izboljšujemo delovanje strani. Z uporabo strani soglašate z uporabo piškotkov.