Ženske bolj vestne pri uživanju zajtrka in zelenjave, moški pri uživanju rib

Avtor: R.M.Z.

Raziskava Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) spodbudno kaže, da se povečuje delež ljudi, ki vsakodnevno uživajo zelenjavo in ki redno zajtrkujejo, zmanjšuje pa se delež prebivalcev, ki uživajo sladkane pijače. Kljub temu se v Sloveniji v povprečju vsak drugi odrasli prebivalec prehranjuje nezdravo in z manj zdravju koristnimi živili.

zajtrk

V Sloveniji imata kar dve tretjini odrasle populacije že prisotne dejavnike tveganja nezdravega življenjskega sloga (povišan krvni sladkor, povišan krvni tlak, nenormalne vrednosti krvnih maščob, prekomerna telesna teža…). Ti predstavljajo glavni vzrok prezgodnje obolevnosti in umrljivosti za boleznimi srca in ožilja, sladkorne bolezni, debelosti in drugimi. Tako z javnozdravstvenega vidika kot vidika zmanjševanja bremena bolezni je ključno spoznanje, da je veliko teh dejavnikov preprečljivih in pomembno poveznih z našim načinom prehranjevanja.

Posebej ogrožene skupine prebivalcev slabše sledijo prehranskim priporočilom, saj so za njih manj dovzetne, morda prehrani ne posvečajo tolikšne pozornosti, tudi zaradi trenutnega zdravja, ali pa temu težje sledijo zaradi ekonomskih razlogov.

Priporočila za zdravo prehranjevanje in telesno dejavnost

  • Uživajte v hrani, jejte v rednih obrokih. Uživajte pestro hrano pretežno rastlinskega izvora.
  • Izbirajte polnovredna živila iz žit in žitnih izdelkov.
  • Večkrat dnevno imejte na krožniku svežo zelenjavo in sadje iz lokalne pridelave.
  • Nadzorujte količino zaužite maščobe in nadomestite večino nasičenih oz. živalskih maščob z nenasičenimi in nerafiniranimi vrstami olja.
  • Mastno meso in mastne mesne izdelke nadomestite s stročnicami, ribami, perutnino ali pustim mesom.
  • Vsak dan užijte priporočeno količino posnetega mleka in manj mastnih mlečnih izdelkov.
  • Jejte manj slano hrano.
  • Omejite uživanje sladkih živil in pijač.
  • Pijte dovolj tekočine.
  • Omejite uživanje alkohola.
  • Hrano pripravljajte zdravo in higienično.
  • Bodite dovolj telesno dejavni, da bosta vnos in poraba energije uravnotežena, tako boste ohranili primerno telesno maso.

Zajtrkovalne navade se izboljšujejo

Dnevno naj bi zaužili štiri do pet obrokov, vendar pa temu sledi le 2/5 odraslih. Ker se vse več ljudi med delovnim časom prehranjuje zunaj doma, bo treba zato več pozornosti nameniti predvsem kakovosti tovrstne ponudbe. Pomembno vlogo ima zajtrk, saj nam da energijo za začetek dneva. Čeprav se je navada zajtrkovanja v zadnjem desetletju izboljšala, je zajtrk obrok, ki ga odrasli še vedno pogosto izpuščajo (43 % moških in 33 % žensk). Navada zajtrkovanja se izboljšuje zlasti s starostjo prebivalcev, čeprav vedno več zajtrkuje tudi mladih.

Dr. Matej Gregorič z NIJZ je povedal: »Telo tudi med spanjem porablja energijo, zato jo moramo zjutraj nadomestiti z zdravim uravnoteženim obrokom. Z rednimi obroki, brez izpuščanja posameznih, si bomo izboljšali počutje, povečali občutek sitosti, zmanjšala se bo možnost prenajedanja, znižala se bo vsebnost maščob v krvi, izboljšal pa se bo tudi krvni sladkor. Obrokov ne nadomeščamo z mastnimi in sladkimi prigrizki, s katerimi se bomo le začasno nasitili, dolgoročno pa zredili.«

Trendi v prehranjevanju odraslih 2011-2016:

  • Povečal se je delež odraslih prebivalcev, ki vsakodnevno zajtrkujejo.
  • Zmanjšal se je delež prebivalcev, ki enkrat tedensko ali pogosteje uživajo sladke pijače.
  • Prvič po letu 2012 se je povečal delež prebivalcev, ki vsakodnevno uživajo surovo zelenjavo.
  • Od leta 2008 dalje se delež prebivalcev, ki hrano pri mizi dosoljujejo, ne zmanjšuje več.

Vir: CINDI 2001-2016, 25-64 let

Vsak drugi prebivalec si hrano pri mizi dosoli

Prebivalci Slovenije zaužijemo v povprečju tudi dvakrat več soli, kot je še sprejemljivo (5 gramov). Tri četrtine soli zaužijemo z živilskimi izdelki, v ostalem pa z dosoljevanjem pri mizi. Čeprav se je delež prebivalcev, ki že pripravljeno hrano dosoljujejo, do leta 2008 občutno zmanjšal, ima to navado še vedno kar polovica prebivalcev. Dosoljevanje je bolj razširjeno med moškimi in v mestnem okolju. Pri zmanjševanju vnosa soli v prehrani prebivalcev Slovenije sta pomembni dve stvari:  prva je vloga živilske industrije in ponudnikov prehrane s ponudbo zdravih izbir, druga pa naša ozaveščenost, da se zavedamo pomena zmernega vnosa soli za zdravje. »Pretirano uživanje soli lahko povzroča pri posameznih starejših in tistih s povišanim tlakom tveganje za srčni infarkt in druge srčno-žilne bolezni. Okus soli je mogoče nadomestiti z uporabo naravnih začimb in dišavnic, na manj slan okus pa se lahko privadimo že v osmih tednih. Sol je pomemben vir joda, zato se svetuje izbira jodirane soli« je povedala dr. Urška Blaznik z NIJZ.

Izbira maščob se spreminja, na izbor pa najbolj vpliva socialno-ekonomski položaj

Na ustrezen vnos maščob lahko vplivamo tako z izbiro manj mastnih živilskih izdelkov kot z uporabo ustreznih maščob in postopkov pri pripravi hrane. Čeprav dve petini prebivalcev dnevno uporabljata priporočena rastlinska olja, pa še vedno tedensko ali pogosteje uporablja svinjsko mast četrtina prebivalcev, prav toliko tudi klasično ocvrte jedi, in sicer največ nižje izobraženi in tisti iz najnižjega družbenega sloja. Po drugi strani je spodbudno, da malo manj kot dve petini prebivalcev dnevno uporablja oljčno olje, njegova poraba pa se v zadnjih letih povečuje.

Posebej pozorni moramo biti na skrite maščobe v živilih (klobase, paštete, mesni pripravki in podobno) in na nasičene maščobe v nekaterih rastlinskih maščobah (kokosova, palmina, kakavova), zato njihovo redno uživanje ni primerno. Med bolj nevarne maščobe sodijo tudi trans maščobe, pred katerimi nas bo v bodoče ščitila sprejeta zakonska omejitev njihove vsebnosti v živilskih izdelkih in pri gostinskih ponudnikih. »Maščobe je treba uživati zmerno, od tega naj bo čim več nenasičenih, kar ugodno vpliva na uravnavanje holesterola v krvi« je povedala Vida Fajdiga Turk z NIJZ ter dodala: »Nekatere maščobe so esencialne, kar pomeni, da jih moramo nujno zaužiti s prehrano. Zato se svetuje zlasti uporaba kakovostnih rastlinskih olj – oljne ogrščice, sojino, laneno, oljčno, sončnično ipd. ter uživanje mastnih morskih rib in oreškov.«

Foto: Bigstock

Infografika: NIJZ


PUSTITE KOMENTAR

Prosimo vpišite svoj komentar!
Prosimo vpišite svoje ime tukaj