Zadnja novica

Zaradi dodajanja folne kisline manj psihoz pri otrocih?

Ne le, da s folno kislino obogatena živila na osnovi žit zmanjšajo tveganje za nastanek spine bifide, ampak lahko s folno kislino obogatena dopolnila v žitnih izdelkih okrepijo razvoj možganov ploda in s tem preprečijo dolgoročno tveganje za razvoj psihoz, so v novi študiji ugotovili raziskovalci. Značilnosti psihoze med drugim zajemajo preganjavico, umik iz družabnega življenja in halucinacije. 

Kako zdravimo

Zobni vsadki (implantati) in njihovi zapleti

Zobni vsadki (implantati) in njihovi zapleti

7.9.2018, 23:24 Jakob Kavčič, dr. dent. med., Kako zdravimo
Obrazna estetika dandanes igra pomembno psihosocialno vlogo v življenju vsakega posameznika in v njegovih socialnih interakcijah. Posledično lahko izguba zob predstavlja težko psihološko in funkcionalno breme. Pacienti z zaključeno rastjo so potencialni kandidati za oskrbo z zobnimi vsadki. 
vsadki

Ti danes predstavljajo način zdravljenja delne in popolne brezzobosti, s katerim pacientom omogočimo ponovno vzpostavitev govorne in žvečne funkcije. Gre za titanijeve vijake, ki jih kirurg vgradi v kost in se z njo zrastejo. Omogočajo trdne temelje za fiksne in snemne protetične rešitve, kot so: prevleke, mostički, lahko jih uporabimo za pričvrstitev totalne proteze itn. V tem prispevku se bomo na kratko sprehodili skozi osnove implantologije. Poudaril bom stvari, na katere naj bodo pacienti pozorni pred posegom, na dan posega in po posegu, ter vam posredoval ustrezna navodila. Prav tako vam bom predstavil zaplete, ki tudi implantologiji niso tuji.

Pogosta načina vstavitve vsadkov

Tradicionalni implantološki protokol očeta moderne implantologije Per-Ingvarja Brånemarka za vstavitev zobnega vsadka predpostavlja dva posega. Po vstavitvi zobnega vsadka sledi od 3- do 6-mesečna faza celjenja, med katero se vsadek s kostjo zraste v procesu, ki ga v strokovnem žargonu imenujemo osteointegracija. Sledi drugi, manjši poseg, pri katerem kirurg pod sluznico s kostjo zraščen vsadek izpostavi in vanj privije element, ki omogoča oblikovanje dlesni za protetični nadomestek. Ob hudih poškodbah zob, frakturah zobnih korenin oziroma situacij, kadar so zobje nerešljivi, pa se kirurg lahko odloči tudi za takojšnjo implantacijo. To pomeni, da se vsadek vstavi takoj po ekstrakciji zoba in ne šele takrat, ko je ekstrakcijska rana zaceljena. Tako vstavljen vsadek se lahko ob ustreznih pogojih tudi takoj obremeni z začasno prevleko, kar za pacienta pomeni takojšnjo estetsko rešitev, ki mu bo pomagala premostiti čas, dokler se ne izdela dokončna prevleka. Za ta način se po navadi odloča predvsem pri sprednjih zobeh.

 

Jakob Kavčič, dr. dent. med., diplomant Oddelka za dentalno medicino Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, zobozdravnik pripravnik, zaposlen v Zdravstvenem domu Žalec

Prvi pregled

Vsaka vstavitev zobnega vsadka se mora začeti z natančnim pregledom pacienta. Kirurg bo pacientu predstavil vse mogoče terapije, ki so v njegovem primeru tudi smiselne. Pomembno je, da si pacient pripravi seznam zdravil, ki jih jemlje oz. jih je jemal, in se spomni pomembnih zdravstvenih stanj v preteklosti. Kirurg bo ocenil stanje pacientove kostnine v čeljusti, za kar bo potreboval rentgensko sliko – ortopantomogram, ki naj jo pacient na prvi pregled prinese. Prav tako se bo kirurg odločil o morebitnem 3D-slikanju (CT stožčastega snopa), ki ni vedno potrebno. Pred posegom je prav tako pomembno pozdraviti morebitno ustno patologijo, npr. karies, parodontalno bolezen itn., ki bi lahko ogrožala uspešnost in trajnost zobnih vsadkov.

Na dan posega

Na dan posega pacientu ni treba biti tešč. Kirurg pod lokalno anestezijo na mestu vstavitve vsadka kirurško odgrne dlesen oz. sluznico. S posebnimi inštrumenti nato pripravi kostno ležišče, kamor se zobni vsadek privije. S kirurškimi šivi se dlesen ali sluznica ponovno zapre. Šive se odstrani 7–10 dni po operaciji. Zobni vsadki se vraščajo 3–6 mesecev, vendar je ta čas ob dobrih kostnih pogojih mogoče tudi skrajšati. Po obdobju vraščanja sledi kratek poseg, s katerim kirurg prekine sluznico nad vsadkom in vanj privije t. i. oblikovalec dlesni. Ta element omogoči oblikovanje sluzničnega prehoda in poznejšo povezavo med vsadkom ter protetično nadgradnjo. Protetična rehabilitacija se lahko nadaljuje po dveh tednih.

Po posegu

Po posegu lahko pacient pričakuje zmerno in prehodno oteklino lica ali ustnice. Za ureditev bolečine se priporoča analgetike, še preden izzveni učinek lokalnega anestetika. Na dan posega in še dva dni po njem naj se pacient izogiba kajenju in alkoholu. Priporočata se hlajenje z obkladki ter uživanje hladne in mehke hrane. Pacient naj se izogiba hudim telesnim naporom zato se priporoča 5-7 dni bolniškega staleža. Pomembna je seveda redna in natančna ustna higiena.

Zapleti

Vstavitev zobnih vsadkov je predvidljiva in uspešna metoda za nadomeščanje izgubljenih zob. Kljub temu pa so vseeno mogoči zapleti. Med tveganja, ki se lahko pripetijo pri kirurškem posegu vstavitve vsadka, štejemo okužbo, krvavitev, oteklino, bolečino, težave s čeljustnim sklepom po posegu. V zgornji čeljusti lahko pride do komunikacije med operiranim predelom in nosno ali čeljustno votlino. Pri implantiranju v spodnji čeljusti lahko pride do poškodbe spodnjega alveolarnega živca. Posledica je omrtvičenost spodnje ustnice in brade, ki je običajno prehodne narave. Po posegu je eden izmed mogočih zapletov tudi ta, da se zobni vsadek v predvidenem času ne zraste s kostjo. V tem primeru je treba poseg ponoviti. Večina izmed teh zapletov se pod rokami izkušenega terapevta zgodi redko in jih zna v tem primeru tudi ustrezno oskrbeti. V Sloveniji se področja implantologije v sklopu podiplomskega izobraževanja učijo specialisti maksilofacialni kirurgi, specialisti oralni kirurgi in specialisti parodontologi. Našteti kirurške posege v ustni votlini opravljajo vsakodnevno in so jih tudi najbolj vešči. Seveda pa lahko zobne vsadke vstavljajo tudi zobozdravniki po ustreznem izobraževanju. Med pozne zaplete štejemo vnetje sluznice, t. i. periimplantatni mukozitis, in vnetje kosti, t. i. periimplantitis ob vsadkih. Obe vrsti vnetja sta odziv organizma na obloge, ki se prav tako kot okrog zob nabirajo tudi okrog zobnih vsadkov. Periimplantatni mukozitis, če ga ne odkrijemo pravočasno, napreduje v periimplantitis. Kostnina tako progresivno propada okrog vsadka in se lahko konča z njegovo izgubo. Prav zaradi tega so redni zobozdravniški pregledi tako zelo pomembni. Periimplantatni mukozitis zdravijo zobozdravniki s profesionalno odstranitvijo oblog s pomočjo ultrazvočnih pripomočkov. Ob periimplantitisu pa je potreben manjši kirurški poseg, s katerim se odstrani vneto tkivo ob zobnem vsadku. Zapleti pa se lahko pojavijo tudi v povezavi s protetičnimi nadgradnjami. Med te štejemo odvijačenje protetičnih konstrukcij iz zobnih vsadkov oziroma njihovo odcementiranje, če so pritrjene s cementom. Prav tako lahko pride do zloma vijaka, s katerim je konstrukcija privijačena. Tovrstni zapleti so predvsem posledica mehanične preobremenitve, ki je odvisna od različnih dejavnikov, npr. postavitve zobnih vsadkov, kostnih pogojev na mestu implantacije in bruksizma (stiskanje ali škripanje z zobmi). Pride lahko tudi do tehničnih zapletov, kot so zlom porcelana iz protetične konstrukcije in zlom ogrodja protetične konstrukcije. Za doseganje trajnega uspeha implantatnoprotetične oskrbe je zelo pomembno sodelovanje med kirurgom in zobozdravnikom. Potrebni so: izkušenost terapevta, skrbno načrtovanje oskrbe, skrbna izvedba oskrbe in seveda sledenje pacientu, saj lahko le tako nekatere zaplete pravočasno preprečimo.

Zdaj ste na vrsti vi.

Čistite zobe! Trajnost zobnih vsadkov je predvsem odvisna od redne in natančne ustne higiene. Po vsakem obroku je treba očistiti zobne obloge, saj se le tako lahko zagotovi trajen uspeh. Za poduk o ustni higieni, če še ni v vašem mezincu, povprašajte pri svojem zobozdravniku.

Redno se udeležujte letnih kontrolnih pregledov pri zobozdravniku. Tako se vzdržuje optimalno stanje v vaši ustni votlini. Morebitna bolezenska stanja se lahko pravočasno odkrije, spremlja in tudi ustrezno zdravi.

Prenehajte kaditi. Morebitnim kadilcem svetujem, da kajenje opustijo, saj to negativno vpliva na preživetje zobnih vsadkov in seveda tudi škoduje sistemskemu zdravju. 


Foto (naslovna): Bigstock
Spletno mesto uporablja piškotke, da lahko razločujemo med obiskovalci in izboljšujemo delovanje strani. Z uporabo strani soglašate z uporabo piškotkov.