Prehrana dojenčka: pomen oligosaharidov humanega mleka

Vsaka mamica si želi, da bi se njen dojenček optimalno razvijal in ostal zdrav. Ali se bo to v resnici zgodilo, je zelo odvisno od prehrane. Idealni način je dojenje, vendar mnoge mamice zaradi različnih vzrokov ne dojijo.

Oligosaharidi so tretja največja komponenta humanega mleka. Foto: Bigstock

Izbira mlečnih formul za dojenčke je pestra, sestava tudi, odločitev, katero izbrati, pa pogosto težka. Ne tako redko se zgodi, da dojenček določeno mlečno formulo slabo prenaša in je potrebna zamenjava. Spoznanja zadnjih nekaj let so prinesla razvoj mlečnih formul, ki po sestavi postajajo zelo podobne materinem mleku. Najbolj optimalne so tiste, ki vsebujejo oligosaharide humanega mleka (HMO). O slednjih je na spletnem seminarju v organizaciji Inštituta za probiotike in funkcionalno hrano spregovoril pediater gastroenterolog prof. dr. Rok Orel.

Kaj so oligosaharidi humanega mleka

Oligosaharidi humanega mleka so specifične hranilne snovi, ki spodbujajo rast koristnih bakterij v prebavilih in imajo tudi številne druge koristne učinke. Gre za ogljikove hidrate, ki se v črevesju dojenčka ne absorbirajo oziroma se vsrkajo v izjemno majhnem deležu. Povedano drugače: dojenček jih ne more prebaviti. Imajo zelo pomembno bioaktivno vlogo: pospešujejo razrast koristnih črevesnih bakterij, vplivajo na zaščito pred okužbami in regulirajo delovanje imunskega sistema. Oligosaharide humanega mleka (HMO) že dodajajo nekaterim mlečnim formulam.

Oligosaharidi humanega mleka se nahajajo le v materinem mleku pri ljudeh. V mleku samic ostalih sesalcev jih ni, prav tako jih ne vsebuje večina mlečnih formul.

Za sintezo ključen encim fukoziltransferaze

Oligosaharidi so tretja največja komponenta humanega mleka. Poznamo jih več kot 200,  njihova vsebnost in struktura pa se spreminja in je odvisna od različnih dejavnikov, je pojasnil prof. dr Rok Orel. Največ oligosaharidov vsebuje kolostrum, v zrelem mleku pa njihova količina sčasoma upada. Naslednji zelo pomemben faktor je genska zasnova.

»Največje razlike ustvarja to, ali ženska ima encim fukoziltransferazo (ki je gensko pogojen) – s čimer lahko sintetizira 2-fukozilalktozo in še  vrsto drugih pomembnih oligosaharidov humanega mleka, ali pa ne. To pomembno vpliva na otrokovo zdravje,« je razložil Orel. Na oligosaharide v materinem mleku vpliva tudi prehranjenost matere. Študije iz dežel v razvoju so pokazale, da ko je prehranjenost doječih mater slaba, je tudi količina oligosaharidov v njihovem mleku nižja.

Sestava oligosaharidov humanega mleka

Vsi oligosaharidi humanega mleka so sestavljeni iz petih osnovnih enot: glukoze, galaktoze, N-acetilin glukozamina, fukoze, alicelalične kisline.  Večinoma imajo vsi laktozno jedro, ki mu sledi eden ali več monosaharidov. Enostavni oligosaharidi humanega mleka so sestavljeni iz laktoze in enega monosaharida – na primer 2-fukozil-laktoze. Pri kompleksnih HMO je laktoza podaljšana tudi z do 15 enotami lakoto-N-bioze ali N-acetilin – glukozamina.  Glede na kemične lastnosti se HMO delijo na modificirane (fukozilirane, celializirane) in nevtralne. Več kot 75 odstotkov oligosaharidov humanega mleka je nevtralnih.

Mlečne formule in materino mleko se razlikujejo po vsebnosti beljakovin – tako količinsko kot strukturno. Mlečne formule, v katerih je več inzulinogenih aminkoislin (levcina, izolevcina, valina) pospešujejo izločanje inzulina in s tem povečanje inzulinskega rastnega faktorja 1. To vodi v hitrejše pridobivanje na telesni teži in kasneje poveča tveganje za debelost.  

Hrana za koristne bakterije in »past« za škodljive

Še bolj pomembno kot to, kateri oligosaharini se nahajajo v humanem mleku, pa je, kakšne so njihove funkcije. Najbolj znan je njihov prebiotični učinek in vpliv na množenje nekaterih koristnih bakterijskih vrst. Hkrati so tudi »past« za patogene mikroorganizme ter vplivajo na sluznično pregrado, je pojasnil Orel.

V zadnjem času se veliko raziskuje tudi vpliv oligosaharidov humanega mleka na druge organe, na primer na možgane. Čeprav dojenček večino njih ne more prebaviti, nekateri vseeno dosežejo oddaljene organe. Študije so pokazale, da so oligosaharidi humanega mleka izborna hrana predvsem za bifidobakterije in hkrati onemogočajo rast patogenih bakterij, kot so na primer E. Coli,  klostridije itd.

Onemogočanje »sidranja« patogenih bakterij

Razvoj zdrave črevesne mikrobiote – pri čemer igrajo oligosaharidi humanega mleka izjemno vlogo, je pomemben dejavnik pri razvoju drugih organskih sistemov, predvsem imunskega sistema. Oligosaharidi humanega mleka v črevesju delujejo tudi kot receptorski analogi, ki onemogočajo sidranje bakterij. To pomeni, da se bakterije, ki pridejo v črevo, morajo nečesa oprijeti. Samo tako lahko ostanejo in uspešno kolonizirajo področje.

Oligosaharidi humanega mleka so zelo podobni strukturam, na katere se sidrajo patogeni mikroorganizmi. Posledica je, da se patogene bakterije pomotoma »pripnejo« nanje in ker so OHM neprebavljivi, se skupaj z njimi kot sestavina blata izločijo iz telesa.  Oligosaharidi humanega mleka tudi neposredno vplivajo na črevesno pregrado. Povzročijo izražanje genov za sintezo molekul, na katere se patogeni mikroorganizmi ne morejo vezati.

Dojenčki, ki so bili v prvih 12 mesecih hranjeni z mlečno formulo, ki je vsebovala HMO; so imeli za 55 odstotkov manj vnetij spodnjih dihal in za 70 odstotkov manjšo pojavnost bronhitisa. Predpisovanje antibiotikov pri njih se je zmanjšalo za polovico.

Regulacija imunskega sistema  

Še posebej pomemben je vpliv oligosaharidov humanega mleka na regulacijo imunskega sistema. Pri plodu v maternici prevladuje Th2 imunski odziv, je pojasnil Orel in razložil, zakaj je temu tako. Med plodom v maternici in organizmom matere obstaja antigensko neravnovesje. Gensko si nista identična, zato bi imunski sistem v običajnih pogojih napadel plod in ga uničil. Da do tega ne pride, tako pri nosečnici kot pri plodu prevlada imunski odziv, za katerega je značila izjemna toleranca. Po rojstvu pride do preklopa iz Th2 na Th1 imunski odziv in do uravnoteženja obeh.

To se zgodi prej in bolj celovito, če je otrok hranjen z materinim mlekom oziroma mlečno formulo, ki vsebuje oligosaharide humanega mleka. Na razvoj in regulacijo imunskega odziva pa vplivajo tudi druge sestavine humanega mleka, na primer makrofagi. Aktivno se prenašajo v mlečno žlezo in izločajo v materino mleko. Čeprav so navzoči v majhni koncentraciji, so izjemno pomembni pri bakterijski kolonizaciji otrokovega črevesja.

PUSTITE KOMENTAR

Prosimo vpišite svoj komentar!
Prosimo vpišite svoje ime tukaj