Prekomerno aktivni sečni mehur pri moških

Uhajanje urina je ena najbolj neprikladnih, neprijetnih težav, ki močno okrni posameznikov vsakdan. Ne gre za izključno žensko domeno.

PASM prizadene tako ženske kot moške. Med spoloma ni razlik, saj ima te težave 17 % žensk in 16 % moških. Pri ženskah je kar štirikrat pogosteje povezan z uhajanjem vode kot pri moških. Foto: Bigstock

Med spoloma ni razlik, saj ima te težave približno 17 % žensk in 16 % moških. Pa vendar pri njenem prepoznavanju pri moških prihaja do zadrege, saj se za večino težav »tam spodaj« najprej pomisli na prostato. Kako pogoste so težave pri moških, je težko reči, saj so vzroki zanje lahko različni, meni stroka. In da občasno težko pripišejo simptome ali znake prekomerno aktivnemu sečnemu mehurju, ki ga s kratico označimo kot PASM, saj se ti pogosto prekrivajo.

Marko Lovšin, dr.med, specialist urologije. Foto: Kinoks

Praviloma se težava začne počasi in nastopi le občasno, nato pa vse pogosteje, dokler ni občutek tiščanja na vodo tako močan, da je treba najti toaletni prostor skoraj nemudoma. Ocenjuje se, da naj bi imel PASM vsak 5.–6., starejši od 40 let. O motnji, ki je pri moških še vedno pogosto spregledana, je spregovoril specialist urologije mag. Marko Lovšin, dr. med.

Kaj je PASM

Prekomerno aktiven sečni mehur (PASM) je po definiciji Mednarodnega združenja za inkontinenco (International Continence Society – ICS) opisan kot simptom, pri katerem so prisotni pogosti nezadržni pozivi na mokrenje, ki so lahko povezani tudi z uhajanjem vode. Pogosto je pridruženo tudi večkratno nočno vstajanje zaradi siljenja na vodo. Ob tem pa običajno ne najdemo lokalnih patoloških ali metabolnih sprememb, ki bi lahko povzročile to stanje.

Zakaj tako »tišči« na vodo

Sečni mehur se počasi polni s sečem, ki priteka po sečevodih iz obeh ledvic. Pri tem se mišica stene mehurja ali detruzor razteza, kar imenujemo razteznost. Pri določeni napolnjenosti mehurja, se sproži refleksni mehanizem, ki povzroči krčenje mišice sečnega mehurja, pri tem pa ta iztisne seč iz mehurja v sečnico. Pri PASM je razteznost mehurja zmanjšana in se krčenje mišice mehurja sproži že pri najmanjši napolnjenosti mehurja. Zato imajo bolniki občutek stalnega tiščanja na vodo.

Koga prizadene ta težava

PASM prizadene tako ženske kot moške. Med spoloma ni razlik, saj ima te težave 17 % žensk in 16 % moških. Pri ženskah je kar štirikrat pogosteje povezan z uhajanjem vode kot pri moških. Pogostost teh simptomov se stopnjuje s starostjo. Ni jasno, ali so starostne spremembe na organih, kot sta povešenje mehurja pri ženskah in benigna hiperplazija prostate pri moških, vzrok za pogostejše uhajanje vode pri ženskah. Uhajanja vode pri PASM pa ne smemo mešati z uhajanjem vode pri stresni inkontinenci, kjer je vzrok v oslabitvi podpornih mišic, ki obdajajo sečnico. Ta oslabitev je pri ženskah najpogosteje starostna, pri moških pa po navadi zaradi poškodbe po operaciji prostate. Zelo pomembno je pri bolnikih s povečano prostato odkriti tiste, ki imajo pridruženo še PASM, saj je takih kar 40 %. Zdravniki premalokrat pomislijo na PASM pri moških. Študije so dokazale, da to diagnozo postavijo ženskam v 76 % in le v 14 % moškim.

Zaradi simptomov prekomerno aktivnega sečnega mehurja trpi približno 400 milijonov bolnikov po svetu. Raziskave so pokazale, da eden od šestih odraslih moških opaža simptome, pogostnost pa s starostjo narašča. So pa sami simptomi različno pogosti oziroma hudi, pa tudi nimajo vsi bolnikih vseh simptomov hkrati. Pri moških se hkrati pogosto pojavljajo tudi drugi simptomi motenega odvajanja urina, kot so šibak ali prekinjajoč curek urina, napenjanje med mikcijo ali simptomi po odvajanju urina, kot je kapljanje, ki so vezani na težave s prostato.

Simptomi PASM pogosto porušijo normalno življenje tako kontinentnih kot inkontinentnih bolnikov. Zaradi teh simptomov so onemogočeni normalni socialni stiki, lahko pa se zato pojavijo še težave pri spolnem življenju. Pri teh bolnikih se tudi močno zmanjša delovna sposobnost. Zaradi nezmožnost normalnega dela taki bolniki pogosto menjajo delovno mesto. Zaradi teh simptomov je poznan tudi alkoholizem pri moških.

Postavljanje diagnoze

Zelo pomembno je postaviti pravo diagnozo. V pomoč nam je vprašalnik PASM, ki ga izpolni bolnik. Če je zbral bolnik 8 ali več točk, je velika verjetnost, da ima PASM. Posebej pri moških moramo biti pozorni na težave, ki jih povzroči povečana prostata, saj te lahko oponašajo težave pri PASM. Pogosto moramo urologi za točno diagnozo opraviti še posebne urodinamske meritve mehurja v urodinamskem laboratoriju. Treba je tudi obiskati nevrologa (nevrofiziologa), ki naredi EMG (elktromiogram) mišic medeničnega dna, da se izključi težja nevrološka obolenja.

PASM vpliva tudi na erektilno disfunkcijo

Simptomi PASM pogosto porušijo normalno življenje tako kontinentnih kot inkontinentnih bolnikov. Zaradi teh simptomov so onemogočeni normalni socialni stiki, lahko pa se zato pojavijo tudi težave pri spolnem življenju. Pri teh bolnikih se tudi močno zmanjša delovna sposobnost. Zaradi nezmožnost opravljanja normalnega dela taki bolniki pogosto menjajo delovno mesto. Zaradi teh simptomov je poznan tudi alkoholizem pri moških.

PASM je težava, o kateri ženske lažje spregovorijo kot moški. Morda bo v prihodnje tudi moškim lažje, saj imajo na razpolago spletne naslove, kjer se lahko pogovarjajo o svojih težavah. Ne odlašajte z obiskom urologa. Zdravljenje je uspešnejše v začetni obliki, ko so težave milejše. Kasneje, ko se zakoreninijo, jih je težko omiliti. Pomembno je te težave prepoznati čim prej, saj je zdravljenje zahtevno in dolgotrajno, včasih celo doživljenjsko.

Kako zdravimo simptome PASM

Zdravljenje je večstopenjsko. Pomembno je bolnika prepričati, da je težava ozdravljiva. Že samo prepričanje v uspeh je pol poti k ozdravitvi. Najprej poskusimo bolnika naučiti normalnega odvajanja vode. To vključuje fizioterapijo, vedenjsko terapijo, spremembo življenjskega sloga in spremembo nekaterih prehrambnih navad. V prehrani je treba omejiti pravo kavo, alkohol, umetna sladila in sladkor.

Pred začetkom zdravljenja je pri moških treba izključiti vpliv povečane prostate, pri ženskah pa stresno uhajanje vode.

Pomagamo si s Keglovimi vajami ali elektrostimulacijami za jačanje mišic medeničnega dna, pisanjem urnika mokrenja, metodami povratne informacije o delovanju mehurja (biofitback) in ne nazadnje tudi z zdravili. Ta sproščajo gladke mišice mehurja, ki se zato lahko bolj napolni, preden se pojavijo refleksi za praznjenje. Kot druga zdravila imajo tudi ta lahko nekaj stranskih učinkov, vendar jih v večini bolniki dobro prenašajo. Pomembno je poudariti, da je zdravljenje dolgotrajno, v večini celo doživljenjsko. Pri bolnikih z glavkomom je potrebna posebna previdnost, prav tako pri bolnikih z okvaro ledvic ali jeter in pri nosečnicah.

Pisanje dnevnika mokrenja

Pisanje dnevnika mokrenja je pomembno tako za bolnika kot za terapevta. Najprej poskusimo bolnika naučiti normalnega odvajanja vode. To vključuje fizioterapijo, vedenjsko terapijo, spremembo življenjskega sloga in spremembo nekaterih prehrambnih navad. V prehrani je treba omejiti pravo kavo, alkohol, umetna sladila in sladkor. Zmanjšanje vnosa tekočina pred spanjem je pomembno za preprečevanje nočnega vstajanja.

PUSTITE KOMENTAR

Prosimo vpišite svoj komentar!
Prosimo vpišite svoje ime tukaj