Slika pove več kot tisoč besed …

Avtor: Mojca Koprivnikar

Abstraktne umetnine so običajno izraz notranjega doživljanja. O osebi povedo več kot izgovorjene besede. Tako se je razvila likovna terapija kot oblika psihoterapije, pri kateri je poudarek na likovnem izražanju. 

Najpogostejši so: risanje, slikanje in modeliranje. Izjemno učinkovita je pri psihoterapevtskem delu s predšolskimi in šolskimi otroki ter z mladostniki. Psihologinja in magistrica likovne terapije Irena Valdes pravi, da je vedno več zanimanja za tovrstno obliko terapije.

Pri njej likovno ustvarjanje prevzame tisti del, ki ga z besedami težko izrazimo. Običajno je terapevtsko ustvarjanje navdih, ki začne psihoterapevtski pogovor. Lahko pa likovni del uporabimo samo kot orodje za sproščanje.

Korenine likovnega ustvarjanja segajo na sam začetek obstoja človeštva. Na področje moderne psihoterapije pa so jo umestili Freud, C. G. Jung in drugi očetje psihologije, kot jo poznamo danes. V štiridesetih in petdesetih letih prejšnjega stoletja je dobila povsem samostojno mesto v svetu, predvsem na področju psihologije v Veliki Britaniji, ZDA in v Nemčiji. Danes je likovna terapija poznana kot učinkovita metoda terapevtskega dela. Razvijala se je z drugimi oblikami psihoterapije, zato tudi v likovni terapiji poznamo različne pristope, kot so npr.: psihodinamski, gestalt, CBT itn. Vsebuje pa seveda lahko tudi elemente drugih terapevtskih praks. Pri delu z otroki in mladostniki se k terapiji velikokrat pridruži tudi igra ali pripovedništvo (t. i. narativno delo), k delu z odraslimi pa tudi čuječnost in telesne tehnike. Za ustvarjanje se uporablja širok razpon materialov, ki omogočajo različne izkušnje in možnosti izražanja (risanje, slikanje, modeliranje, kolaž, frotaž, oblikovanje peska it..). Mag. Irena Valdes pravi, da je prednost likovne terapije predvsem v tem, da oseba stisko in težave izrazi na drugačen, bolj neposreden način ter prodre do občutkov in misli, ki ji prej niso bili dostopni. »Pomembno pa je, da se terapevt prilagaja vsakemu udeležencu individualno, njegovim željam, problematiki in cilju obravnave. Kako bo delo potekalo, je veliko odvisno tudi od izobrazbe in strokovnih nagnjenj vsakega likovnega terapevta,« pravi likovna terapevtka.

 

Irena Valdes

Ko likovna terapevtska naloga spregovori …

Likovna terapija se najpogosteje uporablja pri delu z otroki in mladostniki, a je primerna tudi za odrasle. Poteka lahko individualno, v diadah, družinsko ali skupinsko. »Starši se vedno bolj zavedajo, da je likovna terapija zelo primeren način za vpogled v notranje stanje njihovega otroka; z orodji likovnega terapevtskega dela lahko učinkovito pomaga pri raznovrstnih težavah in stiskah,« razlaga mag. Irena Valdes. Zaradi svoje neinvazivnosti pa je zelo primerna tudi za mladostnike, ki se samo v verbalnem dialogu pogostokrat počutijo napadene in zaslišane. Načini dela v likovni terapiji se sicer razlikujejo in so prilagojeni starosti otroka.

Predšolskih otroci

Pri delu s predšolskimi otroki je terapija usmerjena k točno določenemu cilju in teži k čim krajši obravnavi. Spodbuja se tudi intenzivno sodelovanje s starši, saj so v tem starostnem obdobju izjemno pomembni.

Šolski otroci do pubertete

Primarna oblika komunikacije v tej starosti je likovno izražanje in zato je likovna terapija za šolske otroke zelo priporočljiva. Pogovor je bolj v ozadju. Običajno gre za individualen pristop, včasih pa se k terapiji povabi tudi enega izmed staršev (diada) ali oba starša (družinsko delo), če je prisotnost pomembna za napredek otroka. 

Mladostniki

Glavni način komunikacije tu postane besedno izražanje, a je to včasih močno oteženo. Mladostniki namreč velikokrat težko izrazijo svoje misli in doživljanje. Pri ustvarjanju pa se sprostijo ter hitreje vzpostavijo terapevtski odnos in začnejo pogovor. Sodelovanja s starši je manj, saj se v tem obdobju že spoštuje zasebnost informacij.

Mladi odrasli

Za terapijo se odločijo sami, običajno tisti posamezniki, ki imajo željo po likovnem izražanju. Pomembno pa je vedeti, da za likovno terapijo ni potrebno predznanje ali »talent«. Pristop je individualen in povsem prilagojen vsakemu udeležencu posebej.

Prek ustvarjanja do odgovorov

Irena Valdes opisuje, da iz likovne naloge terapevt opazi marsikaj. Pri predšolskih in šolskih otrocih je na začetku potrebna diagnostika – pregled samopodobe ter otrokovega doživljanja družinskega in šolskega okolja. Običajno se to močno razlikuje od mnenja staršev in je drugačno, kot ga doživljajo drugi bratje in/ali sestre v družini. Pri najstnikih in mladih odraslih pa se kar takoj stopi v raziskovanje samega sebe, pregleda se osebni razvoj in težave, ki preprečujejo zdravo, svobodno in fleksibilno delovanje v svoji okolici. Likovni terapevt je v tem procesu tisti, ki strokovno usmerja in podpira posameznika. »Pri svojem delu se veliko srečujem tudi z otroki ločenih staršev, ki želijo otroku nuditi dodatno podporo in mu omogočiti čustveno stabilnejše sprejemanje novonastale družinske situacije. Likovna terapija je pri tem izjemno uspešno orodje, ki otroka spodbudi k predelavi čustev,« opisuje likovna terapevtka.

Cilji likovne terapije

Mag. Irena Valdes pravi, da so cilji likovne terapije enaki ciljem drugih oblik psihoterapije – pozdraviti svojo notranjost. V likovni terapiji glede na cilje ločimo tri skupine oseb:  

– osebe, ki pridejo na likovno terapijo zaradi že diagnosticirane psihopatološke motnje; likovna terapija se osredinja na psihološko zdravljenje;

– osebe, ki poiščejo likovno terapijo zase, otroka ali za mladostnika v težavnem obdobju; pri tem se skozi likovni proces podpira ali razvija lastne sposobnosti spoprijemanja s težavami; likovni terapevt nudi podporno vlogo, z udeležencem razvije varno, zaupno povezavo; 

– osebe, ki se odločijo za samospoznavanje; običajno so to mladi odrasli ali starejši mladostniki, ki si želijo bolje spoznati in razumeti sebe, svoja čustva in vedenje.

Učinki terapije so običajno hitri

 »Jasno je, da je trajanje terapije zelo odvisno od posameznika, njegovih ambicij in resnosti težav. Tudi razvojna obdobja vplivajo na trajanje terapije. Mlajši kot so otroci, bolje je, da se terapija hitro odvije. Morda bi opozorila še na to, da Slovenci velikokrat predolgo odlašamo s terapijo, še posebej pri otrocih in mladostnikih. Redko se problemi sami od sebe »popravijo«; običajno se stopnjujejo ali pa le umaknejo v ozadje, kjer pa lahko povzročajo velike težave v odraslosti in takrat postanejo tudi težko dostopni. Pri tem je pomembno pripomniti, da je psihološko zdravje otroka ali mladostnika prav tako pomembno kot telesno zdravje. Velja torej, da je zgodnejša terapevtska intervencija (takoj ko se opazi težava) veliko hitrejša in učinkovitejša kot pa takrat, ko se težave razširijo ali pa stopijo v ozadje. Otroku ali mladostniku se dandanes lahko nudi terapijo, ki je neinvazivna in jim omogoča mehko podporo ter preusmeri otroka k zdravemu razvoju v odraslost,« sklene mag. Irena Valdes.

Likovna terapija je v veliko pomoč tudi udeležencem, ki so v procesu žalovanja zaradi izgube ljubljene osebe, saj so včasih stvari preprosto preveč boleče, da bi se o njih lahko pogovarjali. Zato daje likovna terapija posebno možnost, da skozi ustvarjanje spomini in dogodki počasi pripeljejo do besedne komunikacije oz. odprtega pogovora.

Foto (zgoraj); Bigstock

Foto (sredina): osebni arhiv

Foto (spodaj): Bigstock

PUSTITE KOMENTAR

Prosimo vpišite svoj komentar!
Prosimo vpišite svoje ime tukaj