Socialna izolacija spremeni občutek za čas in uničuje psiho

Socialna izolacija je še eden od množičnih pojavov, ki sta jih prinesla novi koronavirus in s covid-19 povezana panika. Gre za to, da se oseba zavestno izolira od drugih, ker se boji, da bi jih okužila. Omeji socialne stike, tudi z najbližjimi.

Stik s tistimi, ki so nam dragi, izboljša delovanje celotnega telesa. Objem in poljub spodbudita hormonski sistem ter izločanje živčnih prenašalcev, ki stimulirajo dele možganov, odgovorne za nagrajevanje. Foto: Bigstock

Naše telo vsak dan napade več deset patogenih mikroorganizmov – potencialnih povzročiteljev bolezni. Naš imunski sistem z večino od njih opravi brez naše vednosti in si tudi “zapomni” značilnosti vsiljivcev. Kasneje – ko se zgodi podoben vdor, a z bolje “opremljenimi” sovražniki, mu to znanje namreč pride še kako prav: reagira prej in bolj uspešno. Množično druženje ljudi je za tovrstno vajo idealno: mikrobi z lahkoto prehajajo iz človeka na človeka, “kemična knjižnica” telesa, ki vsebuje na tisoče podatkov o njih, pa je pripravljena, da jih posreduje imunskim celicam, ko jih le-te potrebujejo. Socialna izolacija zaradi covid-19 je to spremenila.

Omejitev stikov posebej težavna za starostnike

Ljudje smo socialna bitja. Znano in strokovno dokazano je, da stik s tistimi, ki so nam dragi, izboljša delovanje celotnega telesa. Objem in poljub spodbudita hormonski sistem ter izločanje živčnih prenašalcev, ki stimulirajo dele možganov, odgovorne za nagrajevanje. Doba novega koronavirusa in covid-19 je to spremenila. Socialni stiki so postali omejeni na minimum, množične izmenjave mikrobov na prireditvah in potovanjih skoraj ni. Omejitev stikov še posebej prizadane skupino ljudi, ki jo novi koronavirus najbolj ogroža: starostnike, starejše od 75 let. Raziskava, opravljena v Veliki Britaniji, pa izpostavlja še en vidik socialnega in fizičnega distanciranja: spreminjanje občutka za čas. Vodila jo je Ruth S. Ogden iz Liverpool John Moores University, ugotovitve pa so bile 6. julija 2020 objavljene v PLOS ONE.

Na dojemanje časa vplivajo številni dejavniki

Številne raziskave so pokazale, da se dojemanje časa pri ljudeh razlikuje glede na čustva, število dnevnih nalog, ki jih je treba opraviti, in druge dejavnike. Vendar je večina njih potekala v pogojih normalnega vsakodnevnega življenja. Ukrepi za socialno in fizično distanciranje, uvedeni med pandemijo covid-19, pa so raziskovalno okolje zelo spremenili in ponudili edinstveno priložnost za preučevanje pojava v izrednih razmerah. Ogden in ekipa so tako pripravili spletni vprašalnik, v katerem so udeležence prosili, naj ocenijo, kako hitro jim čas v izolaciji mineva v primerjavi z običajnim, tako v enem samem dnevu kot v celotnem tednu. Vprašalnik je vseboval je tudi vprašanja, na podlagi katerih so lahko ocenili čustveno stanje, obremenitev z nalogami in zadovoljstvo z ravnmi socialne interakcije.

Upad socialnih interakcij vodi v stres in posledično večjo zbolevanje

V končno analizo so zajeli 604 prostovoljcev, ki so med 7. in 30. aprilom 2020 odgovorili na vprašalnik. Izkazalo se je, da se je občutek za čas spremenil pri 80 odstotkih njih. Čas je najpočasneje mineval starejšim, tistim, pri katerih je socialna interakcija najbolj upadla in tistim, ki so se najmanj strinjali z ukrepi zaradi covid-19. Manjša stopnja socialne interakcije je bila povezana tudi z večjim stresom in upadom motivacije celo za najbolj osnovna opravila, kot je redno pranje perila. “Naše ugotovitve kažejo, da pomembne spremembe v vsakodnevni življenjski rutini izkrivljajo dojemanje časa. Če se zgodijo v izjemnih okoliščinah – na primer pri covid-19, je vpliv še večji, in vodi v pasivnost ljudi,” pojasnjuje Ruth Ogden. Izpostavlja, da bodo šele prihodnje raziskave ponudile razlago dolgoročnih učinkov posebnih okoliščin (ki zelo spremenijo družbene interakcije) na zadovoljstvo posameznika ter njegovo zdravje.

Izvirno znanstveno objavo v celoti (v angleščini) najdete TUKAJ.

PUSTITE KOMENTAR

Prosimo vpišite svoj komentar!
Prosimo vpišite svoje ime tukaj