Na sušo odporne rastline: od užitnega plevela do mikro zelenjave

Raziskovalci iz univerze Yale so prepričani, da je navadni tolščak »ključ« do razvoja novi vrst na sušo odpornih rastlin.

Hrana prihodnosti so na sušo odporne rastline. Med njimi je tudi užitni plevel navadni tolščak. Foto: Bigstock

Za super hrano veljajo živila, ki imajo odlično hranilno sestavo in zelo ugoden vpliv na delovanje človeškega telesa. Pospešijo metabolizem, spodbujajo koristne črevesne bakterije in so dolgoročna prehranska preventiva za preprečevanje nenalezljivih kroničnih bolezni.

Navadni tolščak bi lahko postal model za nove rastline, odporne na sušo. Prilagoditev fotosinteze mu namreč omogoča, da kljub pomanjkanju vode ostane visoko produktiven. Gre za zelo redko kombinacijo lastnosti, ki bi jih lahko uporabili pri modificiranju rastlin, na primer koruze.

Na sušo odporne rastline: med njimi tudi navadni tolščak

Navadi tolščak, tudi portulak (Portulaca oleracea), je vrsta užitnega plevela in skoraj idealen primer rastline, odporne na sušo. Prav tako dobro prenaša zmrzal. Pogosto se uporablja kot zelišče in dodaja solatam. Mesnata rdečkasta stebla so gosto obložena z listi, ki so zelene ali zlate barve, odvisno od sorte. Rastlina zraste do 20 centimetrov visoko, listi pa so pripravljeni za obiranje v 6 do 8 tednih.

Navadni tolščak je odličen vir omega-3 maščobnih kislin, kot zdravilo rastlino pa so ga uporabljali že v antiki. Nova študija pa je odkrila še eno njegovo koristno lastnost: odpornost na sušo. Vzrok je v združitvi dveh različnih presnovnih poti za ustvarjanje novega načina fotosinteze.

Prilagoditve fotosinteze

Fotosinteza je proces, pri katerem zelene rastline uporabljajo sončno svetlobo za sintezo hranil iz ogljikovega dioksida in vode. Sčasoma so različne vrste neodvisno razvile vrsto različnih mehanizmov za izboljšanje tega procesa. Na primer, koruza in sladkorni trs sta razvila “fotosintezo C4”, ki jima omogoča, da ostaneta produktivna pri visokih temperaturah. Na drugi strani pa so kaktusi in agave razvili “fotosintezo CAM”, ki jim omogoča, da uspevajo na območjih z malo vode. Čeprav imata C4 in CAM različni funkciji, obe uporabljata isto biokemično pot. Navadni tolščak pa ima obe prilagoditvi, tako C4 in CAM, kar rastlini omogoča, da je sočasno odporna na sušo in visoko produktivna.

Preučili izražanje genov v listih navadnega tolščaka

Do zdaj je  veljalo, da C4 in CAM delujeta neodvisno znotraj listov. V novi študiji pa so s preučevanjem izražanja genov v listih navadnega tolščaka ugotovili, da C4 in CAM delujeta v istih celicah, pri čemer se produkti iz reakcij CAM predelajo naravnost v fotosintezno pot C4. Avorji upajo, da bi ugotovitve lahko pomagale razviti poljščine (na primer koruzo), odporne na sušo. Priznavajo, da bo potrebno opravili še veliko dela, preden bo ideja postala resničnost.

Mikrozelenjava: nov poljedelski koncept, neodvisen od vremena

Vse bolj popularna in cenjena v prehrani pa postaja tudi mikro zelenjava. Mikro zelenjava so poganjki različnih sort zelenjave, ki jih oberejo od 7 do 20 dni po kaljenju. Vsebujejo bistveno več vitaminov in mineralov kot dozorela zelenjava, pa tudi nekatere druge koristne snovi, ki se pri odraslih rastlinah izgubijo. Pridelava mikro zelenjave je okolju prijazna (manj porabe energije, pesticidov, delovne sile). Gre za revolucionarni poljedeljski koncept, ki temelji na lokalni pridelavi, kratkih transportnih poteh in dostopnosti za potrošnika, so prepričani njeni zagovorniki.

Kaj so o mikrozelenjavi pokazale študije

Študija, objavljena v Journal of Foof Composition and Analysis, je pokazala, da so listi zelo mlade zelene solate veliko bogatejši z vitamini in minerali, vključno z z železom, magnezijem, cinkom, selenom, kot odrasla rastlina. Kasnejše raziskave so enako ugotovile tudi za brokoli in špinačo. Strokovna revija Critical Reviews in Food Science and Nutrition pa poroča, da mladi listi zelenjave vsebujejo polifenole različnih vrst, ki se pri odraslih rastlinah izgubijo. To rastlinam daje  poseben okus, ki prepriča tudi tiste, ki zelenjave sicer ne marajo.

Lokalna pridelava in cenovna dostopnost

Mikro zelenjavo vzgajajo v rastlinjakih pod natančno določenimi pogoji, ki omogočajo optimalno rast. Gre za revolucionarni poljedeljski koncept, ki temelji na lokalni pridelavi, kratkih transportnih poteh, cenovni dostopnosti za potrošnika (veriga vpletenih v celotni proizvodni proces je izjemno kratka). Potencial mikro zelenjave je ogromen, tudi na področju preprečevanja pomanjkanja vitaminov in mineralov pri ljudeh – kar je velik, a popolnoma prezrt javno zdravstveni problem.

Švica novi poljedelski koncept sprejela prva

Ni presenetljivo, da je je koncept mikro zelenjave razvil v okoljih, kjer ogromna posestva in masivna industrijska pridelava poljščin ne prideta v poštev. Sicer tradicionalno zadržani Švicarji so ga že vzeli za svojega, prodaja mikro zelenjave pri njih pa se je v pol leta podvojila. Čeprav so glavni odjemalci mikro zelenjave v tem trenutku ugledne restavracije in podjetja za cathering, se zna zgodba v naslednjih letih, ko bodo rastlinjaki z mikro zelenjavo zaživeli po Evropi in drugod po svetu, zelo spremeniti in mikro zelenjavo postaviti na dnevne jedilnike.