V Sloveniji vsak dan kadi za 64 razredov 15-letnikov

Avtor: R.M.Z.

Štirideset odstotkov 15-letnikov v Sloveniji je že kdaj kadilo, devet odstotkov jih kadi vsak dan. Vsak dan kadi za 64 razredov 15-letnikov, so opozorili na okrogli mizi STA o kajenju med mladimi.

Zato je strožja zakonodaja potrebna. Da je kajenje med mladimi problem, nakazujejo tudi podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).

Starost povezana s kadilskim vedenjem kasneje

Zgodnja starost ob začetku kajenja je pomembno povezana s kadilskim vedenjem kasneje v življenju, je poudarila Helena Koprivnikar z NIJZ. Mlajši kot je posameznik ob začetku kajenja, večja je verjetnost, da bo bolj zasvojen z nikotinom, da bo dlje kadil, da bo pokadil več cigaret, bo pa tudi manjša verjetnost, da bo kadarkoli v življenju opustil kajenje.

V Sloveniji je v starostni skupini od 35 do 44 let, ki je že kadarkoli kadila, povprečna starost ob začetku kajenja 16,9 let, je še povedala Koprivnikarjeva. 

Raziskava NIJZ iz leta 2014, v kateri so 15-letnike, ki so že kdaj kadili, spraševali, koliko so bili stari,  ko so prvič prižgali cigareto, je pokazala, da je že kdaj kadilo 40 odstotkov 15-letnikov. 

Od tega jih je 7 odstotkov prvič kadilo, ko so bili stari 11 let ali manj, 13 odstotkov pri 12 letih, 19 odstotkov pri 13 letih in okoli 30 odstotkov pri 14 in 15 letih.

Tobak ima na zdravje otroka oz. mladostnika, ki kadi, številne škodljive negativne učinke. Mlajši kot je posameznik ob začetku kajenja, večja je tudi verjetnost za pojav bolezni, kot so pljučni rak ali srčno-žilne bolezni, je poudarila.

Šestošolci z elektronsko cigareto

Izpostavila je tudi elektronske cigarete, ki pri nas niso regulirane in prepoznane kot tobačni izdelek, zato se neovirano širijo med mladimi, tudi mladoletnimi. Anketa med šolskimi delavci v Sloveniji o uporabi elektronskih cigaret med šolarji je po njenih besedah pokazala, da elektronske cigarete ponekod uporabljajo že otroci v šestem razredu osnovne šole. V nekaterih srednjih šolah pa elektronske cigarete uporablja že celo desetina dijakov posameznih letnikov.

Jan Peloza iz mladinske nevladne organizacije Brez izgovora je opozoril, da se tobačna industrija dokazano usmerja na mlade in da v Sloveniji mladoletni kljub zakonski prepovedi brez težav kupijo tobačne izdelke. Opozoril je tudi na nedovoljeno oglaševanje tobačnih izdelkov, ki se vseeno izvaja. 

Kakšne ukrepe načrtuje Slovenija

Ukrepi, ki jih načrtuje Slovenija v predlaganem protitobačnem zakonu, so po prepričanju Peloze dobri. Izpostavil je enotno embalažo tobačnih izdelkov, popolno prepoved oglaševanja ter regulacijo elektronskih cigaret. Opozoril pa je na močno lobiranje proti tem ukrepom, ki se dogaja stran od oči javnosti. Tako nasprotovanje na primer predlogu za enotno tobačno embalažo po prepričanju Vesne Kerstin Petrič z ministrstva za zdravje priča, da bi bila uveljavitev tega ukrepa za tobačno industrijo katastrofa.

Predstavnica Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) Kristina Maurer Stender je izpostavila, da so tudi v Avstraliji po sprejemu tega ukrepa leta 2012 tobačna podjetja vložila več tožb zoper državo, a so doslej vse izgubila, je poudarila.

Kako je v drugih državah?

Navedla je tudi nekaj podatkov o deležu mladih, ki kadijo, v drugih državah. Če je po njihovi raziskavi v Sloveniji pred 13. letom starosti kadilo 18 odstotkov fantov in 16 odstotkov deklet, je bilo v Veliki Britaniji takih 10 odstotkov fantov in 11 odstotkov deklet. Na drugi skrajnosti pa so države, kot je Francija, kjer je pri 13 letih ali prej prvič kadilo 26 odstotkov fantov in 21 odstotkov deklet, v Estoniji in Litvi pa kar 53 odstotkov fantov in podoben odstotek deklet.

Ukrepati v starostnem razredu od 11 do 15 let  

To je epidemija, je bila jasna Maurer Stenderjeva, ki zato meni, da je “okno priložnosti” za ukrepanje, če bi želeli v prihodnosti doseči cilj generacije brez tobaka, v starostnem razredu 11 do 15 let, ko otroci začenjajo eksperimentirati s cigareti.

Izkušnje drugih držav kažejo, da je tako omejevalna zakonodaja učinkovita, je poudarila Maurer Stenderjeva. Izpostavila je Irsko, kjer so s strogo zakonodajo kajenje med odraslih od leta 1998 do 2015 znižali s 33 odstotkov populacije na 23 odstotkov. Med otroci v starosti 10 do 17 pa z 21 odstotkov na le osem, je izpostavila. Ukrepi, kot jih načrtuje Slovenija, delujejo, je poudarila.

Foto: Profimedia

PUSTITE KOMENTAR

Prosimo vpišite svoj komentar!
Prosimo vpišite svoje ime tukaj