Z medicinsko hipnozo nad razdražljivo črevo in fibromialgijo

Medicinska hipnoza se je utrdila kot metoda lajšanja bolečin in je uspešna terapija za stanja, ki sicer niso nevarna, vendar ljudjem zelo poslabšajo kakovost življenja – na primer fibromialgijo in sindrom razdražljivega črevesja.

Medicinska hipnoza uspešno lajša kronične bolečine. Foto: Bigstock

Čeprav je medicinska hipnoza dalječ najbolj pogosto izvajana za lajšanje porodnih bolečin, je uporabna tudi pri večini invazivnih preiskav in posegov (kolonoskopija, gastroskopija, vstavljanje stentov…). O tem, kaj se dogaja med medicinsko hipnizo, kdo naj jo izvaja in kako je z zakonsko regulacijo področja pri nas, smo se pogovarjali z Mitjem Peratom, terapevtom medicinske hipnoze. Bil je prvi, ki je pri nas izvedel hipnoanestezijo: tehniko, pri kateri hipnoza med operacijo v celoti zamenja anestezijo.

Mitja Perat, terapevt medicinske hipnoze. Foto: Inštitut za razvoj človeških virov Ljubljana

Kaj je medicinska hipnoza in kako tehnično poteka?

Medicinska hipnoza je intervencija, za katero je značilno, da zelo močno poveča stik z notranjim doživljanjem sebe –  z nezavednimi deli psihe in avtonomnimi funkcijami telesa. Uporablja se za lajšanje tako telesnih kot duševnih težav: anksioznosti, depresivnosti, somatoformnih motenj, pa tudi pri različnih psihosomatskih motnjah, kot so na primer sindrom razdražljivega črevesja, glavoboli, visok krvni tlak, hiperfibroza… Pri telesnih težavah se uporablja predvsem za lajšanje bolečin in nespečnosti – ki je pogosta spremljevalka predvsem kroničnih bolečin. Hipnoza izboljša čustveno regulacijo in regulacijo avtonomnega živčevja. Z njo lahko vplivamo tudi na  to, kako bo človek doživljal čas. To pride v poštev, ko želimo doseči občutek, da neko neprijetno obdobje ni trajalo dolgo – se na primer človeku zdi, da je celotna operacija trajala nekaj sekund.

Ameriško in britansko zdravniško združenje sta hipnozo kot medicinsko tehniko sprejela že pred desetletji. V Sloveniji stališča zaenkrat še niso opredeljena.

Kar se tiče tehničnega poteka, se najprej izvedejo postopki, s katerimi se človeka spravi v hipnotično stanje. Gre za t.i. hipnotično indukcijo, ki traja nekaj minut. Ko je človek poglobljeno v tem hipnotičnem stanju, začnemo izvajati terapijo – odvisno od tega, kaj je pomembno, in na načine, ki jih veleva situacija. Zelo pogosto damo tudi določene posthipnotične sugestije; z njimi dosežemo, da bo imela hipnoza učinek tudi izven hipnotske seanse. Na primer, da se ohranja stanje brez bolečine. Na koncu seanse pa človeka pripeljemo nazaj v običajno stanje zavesti.

Izobraževanja Društva za medicinsko hipnozo pri nas potekajo preko Zdravniškega združenja.

Kaj se konkretno dogaja v možganih med hipnozo?

Hipnoza je posebna oblika socialne kognicije. Gre za zmožnost, ki nam je na nek način prirojena, vendar ne vsem enako. Kar se tiče vpliva na možgane, so raziskave potrdile, da ne gre za enoten fenomen in da niso vedno ista nevronska omrežja stimulirana. Zelo pogosto se zmanjša aktivnost in povezanost  privzetega omrežja (default mode network), ki ga krmili zlasti posteriorni cingulatni korteks, ter omrežje izvršilnih procesov, ki je v domeni dorzolateralnega čelnega režnja možganov. Nevrološko gledano je stanje hipnoze povečana usmerjena pozornost doživljanja navznoter, zmanjšana pozornost na zunanje dražljaje, povečan nadzor tako nad čustvi, kot somatskimi avtonomnimi funkcijami, nad katerimi običajno nimamo zavestnega dostopa. Znotraj hipnoze stabiliziramo pozornost in od zunaj pomagamo človeku, da dostopa svojih lastnih resursov. Mi (medicinski hipnoterapevti) smo neke vrste vodiči, kako potegniti na plano skrite vire moči. Tudi vodene meditacije, čuječnosti, imaginacije so tehnike hipnoidealnih stanj, ki imajo s hipnozo pravzaprav veliko skupnega – čeprav se o tem relativno malo govori. Hipnoza ima namreč še zmeraj močan negativni prizvok in vzbuja pri ljudeh predstavo, da gre za vpliv na človeka, da počne stvari brez svoje volje.

Hipnoza je uporabna pri večini invazivnih posegov, vključno z vstavljanjem stentov.

Kako hipnoza ustavi/prepreči bolečino?

Med medicinsko hipnozo je pozornost usmerjena na zelo drugačen način. Bolečinski dražljaj se v možganih predrugači in sploh ne vstopi v zavest. Potrebno pa je poudariti, da je za izvajanje medicinske hipnoze kot načina lajšanja bolečin potrebnega veliko znanja in izkušenj. Kajti lahko se zgodi, da se bolečino med operacijo ali invazivnim posegom sicer uspešno blokira, vendar se potem le-ta izrazi nekje drugje. Potrebno je zagotoviti, da je aktivirana prava veja parasimatikusa, da ne pride do tega »zamrznjenega odziva«. Bolečina je zelo multiplo kodirana in jo je težko natančno raziskovati. Potrebno je paziti na to, da je hipnoza dovolj globoka in da je stik z izkustvenim delom sebe tako močan in ozaveščen ter da je hipnotizirana oseba umirjena do te mere, da bolečinski dražljaj »ne pride čez«, ne pa da se samo preokrene (kot pri kretnici).

Katerkoli oblika hipnotične konverzacije lahko bistveno izboljša izkušnjo pacienta.

Hipnoza je zelo zahtevna intervencija tudi, kar se tiče prenašanja znanja. Čeprav je tehnike razmeroma lahko osvojiti, je koncept razumevanja duševnosti zelo kompleksen in tudi zato hipnoza nekako težko stopa v medicinski mainstream. Težava je tudi, da nekateri laični hipnoterapevti (ker pri nas to ni zakonsko omejeno na noben način), zdravijo težko patologijo z nekimi preprostimi sugestijami. Kar je lahko celo škodljivo.

Kaj pa uporaba medicinske hipnoze pri drugih kroničnih stanjih?

Zelo veliki klinični uspehi se kažejo pri lajšanju težav zaradi razdražljivega črevesja in fibromialgije. Tudi pri funkcionalni neplodnosti ter in-vitro fertilizaciji (tudi pri transferu oplojene jajčne celice v maternico) se medicinska hipnoza izkaže odlično in poveča možnost za uspeh postopka. V strokovni literaturi so opisani primeri, ko so z medicinsko hipnozo zmanjšali krvavitev med operacijo. Kar se tiče bolečine – vsaka bolečina ima tudi afektivno komponento. Čustveni del zaznavanja zelo vpliva na izraznost bolečinskega dražljaja. Že če samo zmanjšamo njegov negativni efekt in povečamo pozitivnega, lahko to včasih vpliva na zmanjšanje bolečine. Kot je znano, pri somatoformnih motnjah (na primer fibromialgiji), pride do trasfera bolečine, ki se »seli« po telesu. «. Veliko ljudi s psihosomatskimi težavami ima aleksitimijo (nezmožnost prepoznavanja lastnih čustev), kar se potem nezavedno izraža skozi telo.

Zelo pomembno je, kakšno je čustveno, duševno in osebnostno stanje človeka. Če imamo človeka, ki osebnostno ni močno strukturiran in ima osebnostne motnje (posebno problematična je borderline motnja) oziroma ima zelo slabo čustveno regulacijo, je to potrebno terapevstko okrepiti. Psihološki profil človeka mora biti ustrezen, da je lahko hitra intervencija z medicinsko hipnozo zelo uspešna. Pri hipnozi je pomembno tudi to, koliko vestno jo nekdo uporablja in kako strateško.

PUSTITE KOMENTAR

Prosimo vpišite svoj komentar!
Prosimo vpišite svoje ime tukaj