Monitoring, ki ga izvajajo slovenske raziskovalne ustanove kaže, da je bilo v zadnjih letih
število klopov nadpovprečno. Na njihovo razširjenost vplivajo mile zime ter večje število
gostiteljev, kot so mali sesalci, srnjad in jelenjad. Na povečano tveganje opozarja tudi NIJZ, saj Slovenija spada med države z visoko pojavnostjo klopnega meningoencefalitisa in lymske borelioze. Med bolj obremenjenimi regijami so gorenjska, goriška, koroška in osrednjeslovenska.
Nevarni klopi
Med več kot 800 znanimi vrstami klopov jih v Sloveniji živi približno 16. Najpogostejši je
gozdni klop (Ixodes ricinus), ki velja za enega ključnih prenašalcev bolezni v Evropi.
Najdemo ga v vlažnih in senčnih okoljih z gosto podrastjo, tako v naravi kot v urbanem
okolju. V zadnjem času strokovnjaki zaznavajo tudi večje in bolj aktivne vrste, kot je Hyalomma
marginatum. Ta se od gozdnega klopa razlikuje po tem, da lahko aktivno išče gostitelja in
se celo premika proti njemu. Prepoznamo ga po večji velikosti in progastih nogah.
Ker okuženega klopa ni mogoče ločiti od neokuženega, vsak ugriz predstavlja tveganje.
Nekateri klopi čakajo na gostitelja, drugi pa ga celo aktivno iščejo.
Aktivni že pri nizkih temperaturah
Klopi spadajo med pršice in se hranijo s krvjo gostiteljev. Njihov razvoj vključuje štiri stopnje,
od jajčeca do odraslega klopa, pri čemer vsaka stopnja potrebuje krvni obtok. Celoten
življenjski cikel lahko traja od nekaj mesecev do več let.
Aktivni postanejo že pri temperaturah okoli 5–7 °C, zato jih lahko srečamo zgodaj spomladi
in tudi pozno jeseni. Najbolj jim ustreza kombinacija zmerne toplote in vlage. Posebej aktivni
so po dežju ali v oblačnem vremenu, pa tudi v sončnih pomladnih dneh, ko je podrast še
vlažna. Zato ne drži, da klopov v hladnejšem ali deževnem vremenu ni. Takšne razmere so zanje
pogosto celo idealne.
Okužba ki se lahko prenese tudi na človeka
Ko se klop prisesa na psa, si poišče mesto na koži, kjer je manj dlake, na primer za ušesi,
pod pazduhami ali na trebuhu. Po vbodu začne sesati kri.
Okužen klop lahko po hranjenju odpade in se kasneje prisesa tudi na človeka ter nanj
prenese povzročitelja bolezni. Zato je okužen klop nevaren za pse in ljudi.
Psi lahko tudi klopa, skritega v dlaki, prinesejo v dom, kjer lahko ta preide na človeka.
Bolezni ki jih prenašajo klopi
Klopi lahko prenašajo več kot 600 različnih povzročiteljev bolezni. Pri psih so najpogostejše babezioza, borelioza, anaplazmoza in erlihioza. Babezioza ali pasja malarija je ena izmed nevarnejših bolezni pri psih, ki jo povzročajo paraziti vrste Babesia canis. Ti napadajo rdeče krvničke in jih uničujejo, kar lahko privede do hude slabokrvnosti. Okužba se prenaša z ugrizom okuženega klopa, pogosto že v nekaj urah po prisesanju. Bolezen lahko napreduje zelo hitro in ima pogosto težek potek. V hujših primerih lahko povzroči tudi odpoved organov, zato je brez pravočasnega zdravljenja lahko usodna.
Prav zaradi hitrega razvoja bolezni je ključno zgodnje prepoznavanje znakov in takojšen obisk veterinarja, medtem ko preventiva pred klopi ostaja najpomembnejši ukrep za zmanjšanje tveganja okužbe.
Kako prepoznamo okužbo
Znaki okužbe so pogosto splošni in težje prepoznavni. Med najpogostejšimi so:
- utrujenost,
- zmanjšan apetit,
- povišana telesna temperatura,
- bolečine v sklepih,
- spremembe v vedenju.
Ob pojavu teh znakov, zlasti po ugrizu klopa, je nujen takojšen obisk veterinarja. Peroralna zaščita omogoča učinkovito zaščito psa pred klopi od znotraj navzven.
Pomembnost preventivne zaščite
Za zmanjšanje tveganja je pomembno redno pregledovanje psa po sprehodu, izogibanje visoki travi in uporaba zaščitnih sredstev. Vedno bolj se uporabljajo tudi sistemske peroralne rešitve zaščite, ki delujejo od znotraj in so enostavne za uporabo. Uporabljajo se lahko tudi v družinah z otroki, kjer se psa objema, z njim crklja ali celo z njim spi.
Izbira zaščite naj bo prilagojena življenjskemu slogu psa, njegovi starosti in okolju, v katerem živi. Psi, ki veliko časa preživijo zunaj, so bistveno bolj izpostavljeni. Za ustrezno zaščito je priporočljivo posvetovanje s farmacevtom ali z veterinarjem. S pravilno preventivo lahko bistveno zmanjšamo tveganje za okužbe in poskrbimo. Rmz, foto arhiv vetpromet.
