V družbi je treba prebuditi skrb za lastno zdravje

Prof. dr. Marjeta Zorc, dr. med., specialistka kardiologije, vaskularne in interne medicine, je profesionalno življenje posvetila boleznim srca in ožilja. V svojih predavanjih vedno poudarja pomembnost zdravniškega poklica, ki zanjo ni samo poklic, ampak poslanstvo. Zasebno jo poznajo kot Meti, ki skrbi za sorodnike, prijatelje in ljudi, ki so ji bili v življenju veliki vzorniki. Goji poseben odnos do družinskih korenin, zato skuša tradicijo nadaljevati z ustvarjanjem ter združevanjem umetnosti, glasbe in medicine. Navdih najde v naravi in lepoti okolice, v kateri vedno znova najde prihodnje izzive za delo. Urejenost, lepota, poštenost, čut do sočloveka in spoštovanje do vseh ljudi so del družinske tradicije, ki jo skozi življenje spremlja vsak dan.

Prof. dr. Marjeta Zorc, dr. med., specialistka kardiologije, vaskularne in interne medicine.
Prof. dr. Marjeta Zorc, dr. med., specialistka kardiologije, vaskularne in interne medicine. Foto: Osebni arhiv

S prof. dr. Marjeto Zorc smo se pogovarjali o spremembah, ki jih opaža v družbi in so po njenem mnenju posledica epidemije covida 19, o razlogih za naraščajo bolezni srca in ožilja pri nežnejšem spolu in kaj lahko storimo sami, da preprečimo nastanek srčne bolezni.

Covid je zahrbtna bolezen, kjer se spremembe ne kažejo le na pljučih, ampak tudi na srcu in malih krvnih žilah. Na kakšen način se prizadetost srca odraža pri bolnikih? Ali po dveh letih epidemije opažate porast obolelih za srčno-žilnimi boleznimi?

»Epidemija z virusom SARS-CoV-2 je pustila globoko sled v družbi narodov, v družbi sveta. Tega dejstva se pravzaprav ne zavedamo dobro, kajti posledice gotovo šele prihajajo. Epidemija je pustila neizbežne posledice na obnašanju ljudi, na psiholoških dogajanjih v družbi – tudi v Sloveniji. Zdi se mi, kot da se je vedenje spremenilo, predvsem v komunikaciji in etičnih normah, saj izginja pozitivna naravnanost in veselje do življenja.

Resnično so prišli težki časi, tudi zaradi spremenjenih razmer v okolju, ki nas obdaja. Dobro bi bilo, da se o tem spregovori širše. V družbo je nujno treba vrniti etične principe razmišljanja, spoštovanje, tudi spoštovanje do  dela in delovnih navad, ki izginjajo iz slovenskega prostora.

Kot zdravniki bi se morali zavedati, da ne zdravimo samo bolezni, ampak je nujno, da se lotimo  spreminjanja načina življenja naših bolnikov na pozitiven in prijeten način. Samo skozi to vizijo lahko pomagamo vsem, ki obiskujejo naše ordinacije, ki so ostale v času covida-19 mnogokrat zaprte zaradi nastalih razmer in omejevanja širitve virusa.

S staranjem se seveda spreminjajo naša tkiva, spreminja se žilni sistem, spreminja se srčna mišičnina, degenerativni procesi povzročajo srčno popuščanje.

Po dvoletnem obdobju epidemije ne opažam le sprememb v obnašanju ljudi, ampak tudi  velik porast bolezni srca in žilja, in to ne glede na starost bolnikov. Zločesti virus povzroča spremembe v žilnem sistemu v obliki vnetja, ki je sedaj dokazano. Kot histologinja in kardiologinja sama zelo dobro poznam, kako izgleda žilna stena po vnetnih spremembah, in kakšna je srčna mišica po tem, ko jo ’napade virus’. Žal se simptomi bolezni včasih pokažejo pozno, zato so zdravljenja včasih težka in zapletena.

Brez dvoma smo doživeli posebno obdobje, ki ni bilo lahko in katerega posledice se nadaljujejo ter jim žal ni videti konca. Seveda optimizem ostaja, moramo se boriti z boleznijo in prišel bo čas, ko jo bomo lahko uspešno premagali. Menim, da je treba predvsem v družbi prebuditi skrb za lastno zdravje ter prepričati ljudi, da je preprečevanje bolezni tisto, kar prinaša zadovoljstvo in srečo.«

Marjeta Zorc delo v intenzivni enoti.
Delo v intenzivni enoti

Čedalje več bolezni srca in ožilja je tudi pri ženskah. Smo zares bolj ogrožene in zakaj?

»Zadnja desetletja resnično opažamo naraščanje bolezni srca in žilja pri ženah, predvsem zaradi dejstva, da se je spremenil način življenja. Žene smo postale aktivni dejavnik v družbenih procesih, ostalo pa nam je tudi drugo delo, skrb za dom, družino in opravila, za katera moramo poskrbeti.

Bolezen ima resnično slabšo prognozo tudi zaradi samih anatomskih in histoloških razlik žilnega sistema v primerjavi z močnejšim spolom. Zaščita, ki jo omogočajo hormoni, mine z menopavzo in takrat smo še bolj ogrožene. V tem obdobju moramo več storiti za svoje zdravje, da se kolikor je mogoče izognemo rizičnim faktorjem, ki vodijo v bolezen.«

Za posledicami srčno-žilnih bolezni po svetu letno umre okoli 17 milijonov ljudi. Kaj so glavni razlogi? 

»Kljub razvoju novih zdravil ter novih operativnih zdravljenj bolezni srca in žilja, je smrtnost še vedno visoka, previsoka. Vzroke nastanka bolezni srca in žilja poznamo in številne smrti bi lahko preprečili s pravočasnim zdravljenjem visokega krvnega tlaka, sladkorne bolezni, zvišane maščobe v krvi in debelosti. Tudi z opustitvijo slabih navad, kot so kajenje, uživanje alkohola, drog in drugih škodljivih snovi ter z več gibanja, ki v naše življenje prinaša pozitivno energijo in zmanjšuje stres. V deželah razvitega sveta kljub naporom kardioloških združenj še nismo uspeli, da bi jasno predstavljeni napotki prišli v zavest ljudi.

Z izobrazbo je treba začeti že pred začetkom šole, v vrtcih, in kasneje učenje zdravega načina življenja nadaljevati v osnovnih in srednjih šolah.

Kot opozarja prof. dr. Valentin Fuster, vodilni raziskovalec ateroskleroze v svetu, je treba pričeti z izobrazbo že pred začetkom šole – v vrtcih – in kasneje nadaljevati z učenjem zdravega načina življenja v osnovnih in srednjih šolah. Sam je v to vložil ogromno truda in energije z razvojem posebnih delavnic za otroke v Ameriki in Evropi. V spominu imam njegovo televizijsko nadaljevanko Sesame Street, ki je postala uspešnica, in verjamem, da deluje.«

Marjeta Zorc z ekipo po uspešni operaciji.
Z ekipo po uspešni operaciji

Kakšna je vloga genetike pri bolezni srca in žilja?

»Po dolgih letih klinične prakse in življenja s srčnimi bolniki vem, da ima genetika posebej opredeljeno vlogo. Iz raziskav vemo, da se posebni geni, ki povzročajo motnje v metabolizmu maščob, spremembe v žilnem sistemu in srčni mišici, podedujejo. Analize nam omogočajo zasledovanje genskih bolezni in na njihovi osnovi lahko omogočimo zdravljenje mladim ljudem, da ne zbolijo v obdobju začetne življenjske poti.

Izkušnje pa mi kažejo, da ne podedujemo samo bolezni, pač pa tudi navade, ki morda niso povezane z znanstveno genetiko. Nadaljujejo se v družinah kot nezavedno »učenje« neustreznega življenjskega sloga. To je običajno večja težava, kot dedovanje določenih genov, ki povzročajo aterosklerozo.«

Kakšni so simptomi srčnega obolenja? Kaj lahko storimo sami in kdaj moramo obiskati zdravnika?

»Srčna obolenja so različna, so pa še vedno v ospredju obolenja koronarnih arterij, ki povzročajo lahko miokardni infarkt, nenadno srčno smrt, motnje srčnega ritma in podobno. Pogosto nastopijo bolečine v prsnem košu, ki se širijo v zgornji del telesa ali vrat, pojavi se težko dihanje. Nastanejo lahko tudi neredni utripi srca. 

Vsekakor je dobro, da čim prej obišče zdravnika in če se težave stopnjujejo, je potreben pregled v najbližjem urgentnem centru.«

Marjeta Zorc v družbi operiranih bolnic.
V družbi operiranih bolnic

Srčno popuščanje je edina srčno-žilna bolezen, ki je v porastu že 20 let. Je razlog za to morda tudi v ne dovolj zgodnjem odkrivanju bolezni? Res zbolevajo samo starejši ali je bolezen prisotna tudi pri mlajših ljudeh?

»Ponovno poudarjam dejstvo, da bi zgodnje odkrivanje bolezni in preventiva gotovo zmanjšali napredovanje bolezni srca in žilja ter tudi srčnega popuščanja, ki je pogosto posledica nezdravljenega obolenja, nezdravljenega visokega krvnega pritiska, sladkorne bolezni in tako dalje.

S staranjem se seveda spreminjajo naša tkiva, spreminja se žilni sistem, spreminja se srčna mišičnina, degenerativni procesi povzročajo srčno popuščanje.

Podaljšala se je življenjska doba in s tem posledično pogostost bolezni srca in žilja ter srčnega popuščanja. Ne zbolevajo samo starejši. Zbolevajo tudi mlajši, vendar so vzroki nastanka srčnega popuščanja lahko različni. Pogosto so posledica vnetja srčne mišice, ki ga povzročajo različni virusi in tudi zločesti virus SARS-CoV-2.«