Poslušajte članek
Simptome zamašenega nosu lajšamo z vlaženjem nosne sluznice, pri čemer si pomagamo z doma pripravljeno fiziološko raztopino iz prekuhane in ohlajene vode in soli ali s kupljenimi pršili za nos.
Za pojasnila, kako si pomagati pri zamašenem nosu in na kaj moramo biti pri tem pozorni, smo prosili dr. Štefana Spudiča, dr. med., specialista otorinolaringologije iz Splošne bolnišnice Novo mesto.
Zakaj je najbolj na udaru nos?
Osnovna naloga prehladnih in tudi drugih virusov, je vstop v človeški organizem. Preko imunskih obrambnih sistemov prodrejo do celičnega jedra, kjer sprožijo podvajanje dedne informacije, po kateri se bodo razvili novi številni virusi.
Pogosto prehladni virusi v telo vstopijo preko nosu, kjer so vidni tudi prvi znaki okužbe, in tudi sluznic nosu, očesa ali žrela. O virusni okužbi govorimo, ko virus predre oziroma raztopi sluznični (mukozni) sloj na celicah dihal in se izogne IgA imobilizacijskim protitelesom. Zdrav mukociliarni transport (transport sluzi v migetalčnem nosnem epitelu) sicer »ujame« večino virusov in bakterij, ki jih vdihnemo skozi nos, in jih nato v želeju (mukozni plašč) preko nosu in zgornjega žrela odplavi do požiralnika, kjer jih uniči kisla želodčna vsebina.
Zamašen nos je vedno predpogoj bakterijskega vnetja sinusov in srednjega ušesa
Pri sicer zdravih osebah pride do replikacije virusa, če ta uspe prelisičiti obrambne sisteme v telesu. Ker je naša obramba pred vdorom patogenih organizmov odvisna od imunskega sistema, so tudi za virusne okužbe bolj dovzetne osebe z oslabljenim imunskim sistemom. Na vdor virusa se imunski sistem odzove z različno intenzivnostjo in preko prenašalcev, različnih signalnih faktorjev, pride do dviga telesne temperature. Lokalni in sistemski faktorji povzročijo večji pretok krvi v žilicah nosu, žrela in grla, posledično je nosna sluznica otečena, nos zamašen, povišani telesni temperaturi pa se lahko pridružita tudi bolečina in kihanje.
Posledice zamašenega nosu in možni zapleti
Zamašen nos spremlja dihanje skozi usta in s tem povezano nelagodje: nos ne opravlja več »prečiščevalne« funkcije, trpita tudi žrelna sluznica in sluznica spodnjih dihal, saj prejemata neogret, neočiščen, predvsem pa ne navlažen zrak (namesto 97 % je navlažen samo 80 %). Vnetje se lahko razširi na žrelo, grlo, bronhije in pljuča.
Zamašen nos je vedno predpogoj bakterijskega vnetja sinusov in srednjega ušesa. Oteklina nosne sluznice namreč onemogoči čiščenje in zračenje sinusov prek evstahijeve cevi (povezuje žrelo s srednjim ušesom) do srednjega ušesa. Navadni prehlad ljudem z dobrim imunskim sistemom običajno ne povzroča večjih težav. Nasprotno pa so bolni, ostareli, imunsko oslabljeni ljudje in ljudje s hudo anatomsko napako v nosu, žrelu, ušesih in pljučih (deviacija septuma, polipi, cistična fibroza, mukociliarna diskinezija, bronhiektazije) lahko zaradi prehlada celo življenjsko ogroženi — pri njih je velika verjetnost za razvoj virusnega, kasneje tudi bakterijskega sinusitisa, otitis, laringitisa, bronhitisa in pljučnice.
Glavni vzroki oteženega dihanja skozi nos
Pri zdravem človeku je najpogostejši vzroki težkega dihanja skozi nos zvita nosna pregrada (deviacija septuma), ki je lahko prirojena. Še pogosteje so lahko vzrok poškodbe, prevelike nosne školjke (hipertrofija nosnih školjk), nosni polipi in redkeje tumorji nosu. Neredko med razlogi najdemo tudi alergije in nealergijske otekline sluznice.
V notranjih prostorih je lahko zrak tudi do petkrat bolj onesnažen kot zunaj, predvsem zaradi prahu, plinov, dima in različnih vonjav, ki prehajajo v zrak
Vzrok težkega nosnega dihanja pri prehladu je odgovor imunskega sistema, ki poskuša z mediatorji in celičnim limfocitnim imunskim odzivom vnetje omejiti, napadalni virus osamiti, v nosno sluznico pripeljati celične ter humoralne načine obrambe in virus izkoreniniti.
»Med prehladom sluznica nosu – še posebej nosnih školjk in septuma – nabrekne. Žleze namreč izločajo velike količine sluzi. Ob virusnem vnetju lahko začasno izgubimo voh, a se navadno po tednu ali dveh vrne. Če pa zbolimo za nevrotropnim virusom, ki prizadene vohalne celice, se lahko zgodi, da voh že po ’navadnem’ prehladu izgubimo za vedno,« pojasnjuje dr. Spudič.
Bolj »nevaren« svež zrak ali zaprti neprezračeni prostori?
Čeprav je zrak v Sloveniji veliko bolj čist kot drugod po svetu, ne moremo trditi, da ni onesnažen. Težava niso samo izpušni plini, ozon in majhni delci, ki smo jim pretežno izpostavljeni na prostem, temveč tudi virusi in alergeni, ki na nas prežijo v zaprtih prostorih. V notranjih prostorih je lahko zrak tudi do petkrat bolj onesnažen kot zunaj, predvsem zaradi prahu, plinov, dima in različnih vonjav, ki prehajajo v zrak. Pozabiti ne smemo niti na bakterije in viruse, ki jih običajno ni mogoče videti ali vohati, a pomembno vplivajo na kakovost bivanja – kar je aktualno zlasti v jesensko-zimskem času, ko so virusi še posebej aktivni.
Prehladu in drugim virusnim boleznim se delno lahko izognemo in potek bolezni omilimo s primerno skrbjo zase: delovnih obveznosti ne moremo zanemariti, lahko pa se izognemo prenatrpanim trgovskim centrom, tudi v jesenskem času nabiramo vitamin D, poskrbimo za zdravo prehrano (pijemo čaje, uživamo med in vitamin C), psihofizično sprostitev in smo telesno dejavni (lahko tudi z delom na vrtu). Vedno in povsod naj velja pravilo, da si umivamo roke, se ne dotikamo oči in nosu in se izognemo prehlajenim ljudem.
