Prehlad je ena najpogostejših nalezljivih bolezni, pojasni asist. Jure Urbančič, dr. med., specialist otorinolaringolog z UKC Ljubljana. Vzrok za okužbo moramo iskati v virusih, zaradi velikega števila različic pa ne moremo razviti trajne imunosti na vse povzročitelje in doda, da sami največ lahko naredimo z učinkovito higieno, če pa že zbolimo, blažimo simptome bolezni, poskrbimo za počitek in spijemo veliko tekočine.
Značilni simptomi in znaki
Simptomi se pojavijo v obdobju štirih dni po okužb. Prve tri dni, ko so znaki bolezni najizrazitejši smo kužni (prehlad lahko prenesemo na druge), zato je najboljša samoizolacija. Navadni prehlad (znan tudi kot nazofaringitis, rhinopharyngitis oziroma akutni nahod) najlažje prepoznamo kot pekoč občutek v nosu ali v žrelu za nosom. Nos navadno še ni zamašen, to se zgodi v naslednjih urah, pogosto preko noči. Sočasno z zamašenim nosom imamo lahko tudi povišano telesno temperaturo, bolečine v žrelu ter se slabo počutimo. Kmalu za tem se iz nosu pojavi izcedek, ki s kongestijo (zamašenost nosu) vred vztraja povprečno od 5 do 7 ali 10 dni. Prehlad spremljata tudi kihanje in kašljanje.
Pri prehladu pogosto pride do vnetja žrela. Zakaj? Če na področje žrela in nosu pogledamo kot na enotno področje, se zelo težko pri prehladu izognemo vnetju v predelu sluznice žrela. V ta del se namreč »zliva« sluz iz nosu, ORL specialist pri pregledu ter endoskopiji nosu opazi pordelo sluznico žrela. »Ni pa nujno, da pri vsakem prehladu izkusimo vse simptome,« poudari asist. Urbančič. Prizadet je lahko nos, ali pa imamo večje težave z žrelom.
Ali prehlad lahko zamenjamo z gripo? Če se bolezen pojavi naglo in to predvsem z bolečinami v glavi, slabostjo, visoko vročino in drgetanjem gre najverjetneje za gripo. Tako navadni prehlad kot gripa sta bolezni zgornjih dihal, na začetku sta si zelo podobna. Večkrat se pojavita skupaj, večinoma pa težji potek povezujemo z gripo. Če je navadni prehlad bolezen zgornjih dihal, se gripa pojavi v precej hujši obliki in ima posledice v spodnjih dihalih ali drugje, kar za prehlad ne moremo reči.
Pomembno je poudariti, da je pripravke za lažje izkašljevanje smiselno uživati čez dan in ne pozno zvečer, sicer bo kašelj ponoči še močnejši. Pripravke za umiritev kašlja pa je priporočljivo jemati pred spanjem.
Kako poteka zdravljenje?
Prehlada zdravimo simptomatsko. Saj do danes še ni bilo dokazano, da bi s katerimi koli zdravili zares skrajšali potek bolezni. Simptome blažimo ter poskrbimo za počitek in zadosten vnos tekočine. Nos izpiramo s fiziološko raztopino, za krajši čas uporabimo tudi dekongestive (niso primerni za bolnike s hudo ishemično boleznijo srca in nenadzorovano arterijsko hipertenzijo), slednji namreč zmanjšajo otekanje nosne sluznice, kar lajša dihanje skozi nos in blaži znake prehlada. Za hitrejše celjenje poškodovane sluznice in popravljanje migetalk na sluznici, je dobrodošla tudi pantotenska kislina (dekspantenol), kot dodatek v razpršilu fiziološke raztopine ali dekongestivnemu razpršilu.
Med prehladom so prav tako nepogrešljivi analgetiki-zdravila proti bolečinam (predvsem v žrelu) in zniževanju telesne temperature. Za skrajšanje prehlada lahko posežemo po cinku v obliki acetata ali glukonata, vendar ga moramo vzeti prej kot 24 ur po začetku prehlada. Razna mazila ali geli povzročijo občutek bolj prehodne dihalne poti in lajšajo dihanje, nanesemo jih na kožo pod nosom. Vendar pazimo, da ne pridejo v stik z nosno sluznico. So pri prehladu zapleti pogosti? Po besedah asist. Urbančiča ne, če gre za navaden prehlad. Res pa je, da so pri vsakem izrazitejšem virusnem infektu možni tudi zapleti. Pri infektu v nosu lahko pride do bakterijskega sinuzitisa, ob prisotnih vnetjih v žrelu do ognojkov v žrelu.
Kako pa umirimo oziroma odpravimo kašelj?
Kašelj je refleks ̶ ima zaščitno vlogo, ki nam pomaga očistiti dihalne poti. Pri vnetju v žrelu ali v spodnjih dihalih nemalokrat pride do izjemnega draženja in siljenja na kašelj. V tem primeru kašelj zdravimo simptomatsko, pomagamo si z naravnimi izvlečki ali zdravili, ki refleks nekoliko umirjajo. Zavedati se moramo, da bo kašelj minil šele ob pomiritvi infekta. Redko namreč traja še nekoliko dlje.
Če se soočamo s produktivnim kašljem izkašljujemo gosto sluz in suh kašelj, ta je pogosto zelo dražeč. Za zdravljenje produktivnega kašlja uporabljamo ekspektoranse, saj pomagajo zmehčati sluz, zato jo tudi lažje izkašljamo. Pri dražečem kašlju vzamemo antitusike (imenovani tudi tusisedativi). To so lahko zeliščni pripravki ̶ vsebujejo snovi, ki obložijo sluznico dihal in na ta način umirijo draženje, ali umirjajo kašelj z delovanjem na refleks kašlja kot takega. Pomembno je poudariti, da je pripravke za lažje izkašljevanje smiselno uživati čez dan in ne pozno zvečer, sicer bo kašelj ponoči še močnejši. Pripravke za umiritev kašlja pa je priporočljivo jemati pred spanjem.
Ali vemo o prehladu res že vse?
Prehlad je najpogostejša nalezljiva bolezen. Večinoma zaradi neposrednega stika med nosnimi izločki, rokami in naslednjim gostiteljem virusa. Mogoča je tudi okužba pri kašljanju ali kihanju.
Povzroča ga vrsta virusov različnih skupin in družin. Govorimo o vsaj 200 različnih virusih, če upoštevamo še vse različice kot jih poznamo pri covid-19, jih je še bistveno več. Najbolj znan so rinovirusi, pogosti so še: adenovirusi, virusi infulence A (gripa), parainfluence in respiratorni sincicijski virus (RSV), enterovirusi, metapnevmovirusi. Virusi so prisotni v plasti tekočine nad sluznico, ko prodrejo do celic, jih napadejo, vstopijo vanjo in se v njej pomnožijo ter okužijo druge celice. Na splošno je lahko takih povzročiteljev tudi nekaj deset ali več. Zanimivo je, da se v preteklosti tradicionalno virusov ni dokazovalo, a po izbruhu covid-19 hitro napreduje tudi virusna diagnostika. Čeprav razvijemo obliko imunskega odziva na določeno različico, je lahko teh različic virusa toliko, da prebolevanje ne prinese trajne imunosti na vse povzročitelje.
Za preventivo je ključna higiena
V prvem koraku se izognemo prenosu izločkov s higieno rok. Če je smiselno (in mogoče) se izogibamo tudi kontaktu z ljudmi, ki kažejo znake prehlada.
Popolna izolacija je zagotovo uspešna. To so raziskovalci s poskusi v ribiških vasicah na Grenlandiji vedeli že v dvajsetih letih dvajsetega stoletja, ko so ugotavljali časovni potek okužb v skupini ljudi po izpostavitvi povzročiteljev. Sprva porast, potem umirjanje, dokler niso prišli novi potniki z drugačnimi virusi.
Po obdobju pandemije covid-19 še veliko več pozornosti namenimo imunskemu sistemu. Ta se namreč aktivira glede na klinično sliko navadnega prehlada, lahko bi rekli, da ravno prav v pravem trenutku. Njegovo dobro funkcioniranje zagotovimo z zdravim načinom življenja in uživanjem vseh za življenje nujnih prehranskih snovi.
V zaključku asist. Urbančič poudari, da je za preventivo najbolj pomembna tako higiena rok kot tudi higiena kašlja in kihanja (uporabljamo robček), razkuževanje predmetov in površin ter se izogibamo tesnemu stiku z bolno osebo. Nič zares novega, pravzaprav, saj so nas o vsem tem že poučili v vrtcu, sklene sogovornik.
