Svetovni dan srca praznujemo štiriindvajsetič, od sega začetka sledimo temu dnevu z aktivnostmi tudi po Sloveniji. Skupaj s Svetovno zvezo za srce ob tem dnevu spodbujamo vse ljudi, da je na srce potrebno misliti vse leto in ne samo takrat, ko se težave s srcem že pričnejo.
Bolezni srca in ožilja so najpogostejši vzrok umrljivosti. Zaradi njih po svetu vsako leto prezgodaj izgubi življenje kar 20,7 milijonov ljudi. To številko želimo zmanjšati, sporočajo tudi iz Slovenskega društva za zdravje srca in dodajajo, da upanje v uspeh obstaja, saj je kar 80 % prezgodnjih smrti zaradi srčno-žilnih bolezni mogoče preprečiti. Svetovni dan srca je opomnik nam vsem, da bolje skrbimo za svoje srce. Letošnja kampanja se osredotoča na pomemben korak: najprej spoznajmo svoje srce.
Srčno-žilna obolenja so poglavitni vzrok za invalidnost in smrt
Zelo pomembno je zgodnje odkrivanje srčno-žilnih bolezni kamor sodijo tudi možganska kap, srčni infarkt, srčno popuščanje, angina pektoris, arterijska hipertenzija, ter tudi odkrivanje sladkorne bolezni, ki je močan dejavnik tveganja za srčno-žilno bolezen. Osebe s sladkorno boleznijo tipa 2 kar 2- do 4- krat bolj ogroža smrt zaradi kapi ali srčnega napada. Pomemben dejavnik tveganja je debelost, ki se je v zadnjih osemdesetih letih prejšnjega stoletja potrojila in še naprej zaskrbljujoče narašča.
Pričakuje se, da bo v Sloveniji do leta 2025 okvirno 400.000 oseb živelo z debelostjo. To je 400.000 Slovencev z višjim tveganjem za pojav sladkorne bolezni, srčno žilnih zapletov in nižjo pričakovano življenjsko dobo. Srčno žilna obolenja namreč predstavljajo glavni vzrok smrti oseb z debelostjo: posledica debelosti je kar 21% srčne kapi, 51% arterijske hipertenzije in 80% sladkorne bolezni tipa 2. Sami lahko največ naredimo za svoje zdravje in zdravje naše družine je opozoril internist, prim. Matija Cevc, dr. med. iz KO za žilne bolezni UKC Ljubljana.
Glavni krivec za srčnožilna obolenja so povišane vrednosti holesterola LDL v krvi (normalne vrednosti LDL 2.0 in 3.5 mmol/l), ki povzročijo kopičenje maščobnih oblog v krvnih žilah (aterosklerozo). Nastale aterosklerotične obloge lahko zožijo notranjost žil, kar privede do nastanka aterosklerotične bolezni srca in žilja. Pri tem nemalokrat pride do prizadetosti organov, kjer je moten dotok kisika in posledično do srčnega infarkta, možganske kapi ali gangrene udov, opozarja stroka.
Dejavniki tveganja za nastanek srčnožilnih obolenj
Zadnji podatki kažejo, da se je pričakovana življenjska doba moških v kovidnem letu 2021 skrajšala kar za 3,4 leta. Ob spremljanju dogajanja z otroci in mladostniki glede njihovih težav v preteklih dveh letih lahko z zaskrbljenostjo ugotavljamo, da se lahko za njih, v kolikor ne bo prišlo do sprememb, pričakuje precej slabša zdravstvena prihodnost, kot za starejše generacije. Dejstvo je, da so družbeni mediji hitro spremenili načine, preko katerih se mladostniki družijo ter komunicirajo med seboj in s svetom. Že itak v telesno nedejavnost usmerjena mladina je v času kovida dobila še formalne »pospeške« s prepovedjo oz. omejevanjem gibanja v naravi in osebnega druženja.
Ekscesna uporaba družbenih medijev je med drugim pospešila dodatne socialne stresorje, kot so konflikti med vrstniki, »drama«, kibernetska viktimizacija ter nadlegovanje in diskriminacija, za katere je dokazano, da negativno vplivajo na duševno zdravje. Slabo duševno zdravje pa je pomemben dejavnik za nastanek kroničnih nenalezljivih bolezni kot so npr. srčno-žilne bolezni. Tem nevarnostim so bistveno bolj od fantov izpostavljena dekleta. Pogosta je tudi motnja v prehranjevanju, ki vodi v prekomerno prehranjenost in celo debelost. Pomemben delež k temu pa prispevajo tudi nezdrave življenjske navade kot so uporaba energetsko prebogate hrane (energetske pijače, sladke gazirane pijače ipd.) ter pomanjkanje gibanja.
Podobne razpoloženjske spremembe kot pri otrocih in mladostnikih so prisotne tudi med odraslo populacijo. Raziskava je pokazala, da je v času kovida pojavnost depresije v Sloveniji zvišala kar za 23% in tesnobnosti za 26%. K temu sta bistveno prispevala osamljenost in razpad osebnih socialnih stikov. Najizrazitejša rast je med ženskami v starostnem obdobju od 20-40 let, izstopajoče visoka pa je tudi med mladostnicami (15-20 let starosti). Ugotovljeno je bilo tudi, da npr. stres in motnje spanja povečajo ogroženost za srčno-žilno umrljivost za 3-krat.
Z gibanjem preprečimo prenekateri srčnožilni zaplet
Vse našteto lahko vodi v zgodnejše pojavljanje srčno-žilnih bolezni. Zelo številne raziskave so nedvoumno pokazale, da zdrav življenjski slog kot je npr. redna aerobna telesna dejavnost, deluje izrazito preventivno proti stresu, potrtosti in depresiji… Zdrava raznolika prehrana, ki vsebuje več vlaknin in ni energetsko prebogata, in posledično ohranjanje ustrezne prehranjenosti, pa še dodatno zavira nastanek srčno-žilnih bolezni in zagotavlja, da bo kvaliteta našega življenja tudi v starosti visoka, je sklenil prim. Matija Cevc, dr. med.
