
»Pri zaprtju je ključno ugotoviti njegov vzrok, da bi ga lahko primerno zdravili. Če po natančnem pogovoru, pregledu in preiskavah bolnika presodimo, da zaprtja ne povzroča organski vzrok, poleg drugih ukrepov radi svetujemo tudi samoklistiranje z vodo, ki je najmanj škodljivo. Oseba ga opravi hitro in v času, ki ji najbolj ustreza, ter tako prepreči nadaljnjo zapeko in napenjanje na blato. Samoklistiranje svetujemo mladim ljudem s kroničnim zaprtjem, da bi črevo naučili rednega ritma, in starejšim, pri katerih drugi ukrepi proti zaprtju niso učinkoviti. Zmotno je prepričanje, da se črevo lahko navadi na dolgotrajno samoklistiranje. Nekatera druga odvajala pa črevo polenijo in jih ne smemo dolgotrajno uporabljati,« je za Moje zdravje povedala dr. Marija Gačić Štotl iz Medicinskega centra IATROS v Ljubljani.*
Zaradi dolgotrajnega zaprtja postopoma oslabijo tudi mišice zapiralke, zaradi česar lahko pride do uhajanja blata.
Obisk zdravnika zaradi kroničnega zaprtja?
»Pregled pri zdravniku svetujemo v vsakem primeru. Ta naj opravi rektalni pregled, s katerim lahko izključi prisotnost tumorja v zadnjiku, zatipa trdo blato, ugotovi stanje mišic. Nato naj bolniku svetuje pravilno prehrano,in ga po potrebi napoti k specialistu. Proktolog bo opravil natančen pregled zadnjega dela črevesa ter bolnika po potrebi napotil tudi na kolonoskopijo in druge preiskave. Ugotovil bo tudi morebitno prisotnost notranjega prolapsa črevesne sluznice, ki je kar pogost vzrok zaprtju ter občutku nepopolnega izpraznjenja, in ki ga zdravimo na poseben način.«
Stroka, v zadnjem času posebej poudarja prednosti uživanja vlaknin indijskega trpotca (psillium). Le-te v stiku z vodo nabreknejo in ustvarijo snov podobno gelu, ki mehča blato in lajša zaprtje.
»Pri zaprtju je ključno ugotoviti njegov vzrok, da bi ga lahko primerno zdravili. Če po natančnem pogovoru, pregledu in preiskavah bolnika presodimo, da zaprtja ne povzroča organski vzrok, poleg spremembe načina življenja, radi svetujemo tudi samoklistiranje z vodo, ki je najmanj škodljivo. Oseba ga opravi hitro in v času, ki ji najbolj ustreza, ter tako prepreči nadaljnjo zapeko in napenjanje na blato.«
Petina prebivalstva ima težave zaradi zaprtja Kronično zaprtje ima pomemben vpliv na kakovost življenja posameznika. Prizadene lahko do 24 % splošne odrasle populacije. Zaprtje lahko vpliva na povečanje življenjskih stroškov, odsotnost z delovnega mesta in hudo psiho-socialno obremenitev bolnikov in njihovih bližnjih. Kronično zaprtje mnogo bolj pogosto prizadene ženske kot moške (80/20 %). Težave zaradi zaprtje so relativno pogost vzrok za obisk nujne medicinske pomoči in lahko tudi za nujno hospitalizacijo. Bolniki z izraženim kroničnim zaprtjem pogosto ne morejo v polnosti opravljati svojih življenjskih dejavnosti, kot je služba, šola, partnerska in socialna aktivnost.
Posledice dolgotrajnega zaprtja
»Kronično zaprtje povzroča kar nekaj težav. Najprej bi omenila večanje hemoroidnih žil, ki pričnejo krvaveti in končno izpadati pri napenjanju. Zasušeno blato povzroča nastanek razpoke v zadnjiku – fisure, dolgotrajno napenjanje na blato, ki ga odsvetujemo, pa v starosti sproži razvoj divertiklov na širokem črevesu. Ne nazadnje je treba omeniti, da zaradi dolgotrajnega zaprtja oslabijo mišice medeničnega dna, povesijo se medenični organi, kot so maternica, mehur (temu pravimo cistokela) in črevo (temu pravimo rektokela in notranji, v končni stopnji pa zunanji prolaps črevesne sluznice). Postopoma oslabijo tudi mišice zapiralke in sledi uhajanje blata.«
Kakše vrste odvajal poznamo? Poznamo odvajala, ki pospešijo prehod vsebine skozi črevo, povečajo vsrkavanje vode v blato in ga s tem redčijo ter taka, ki povečajo gibljivost črevesa. Pri odvajanju lahko pomagajo različni rastlinski izvlečki v sirupih, čajih in drugih napitkih, lahko tudi nekatere vrste vlaknin. Vsako odvajalo lahko povzroči prekomerno napihovanje, bolečine v trebuhu, poveča izločanje vetrov ali celo povzroči slabost in bruhanje. Uporaba pri starejših in dementnih pacientih mora biti nadzorovana. Prim. Valentin Sojar, dr. med., MBA, svetnik, specialist kirurg.**
Sprememba življenjskega sloga
Zdravnica svetuje pravilno prehrano, pitje dovolj tekočine, na kar pogosto pozabljamo, nenevarna odvajala (z magnezijem bogate mineralne vode, lanena semena, ovseni kosmiči, otrobi, natopljeni v vodi ali jogurtu, gibanje, ureditev samega ‘obreda’ odvajanja …
Zmotno je prepričanje, da se črevo lahko navadi na dolgotrajno samoklistiranje ali na sicer nenevarne sirupe z laktulozo.
Stroka, v zadnjem času posebej poudarja prednosti uživanja vlaknin indijskega trpotca (psillium). Le-te v stiku z vodo nabreknejo in ustvarijo snov podobno gelu, ki mehča blato in lajša zaprtje. Na poti skozi prebavni trakt nase veže toksine, in tako pomaga tudi k boljši splošni zdravstveni kondiciji. Kot večina vlaknin, tudi psillium daje občutek sitosti in zmanjša tek.
Viri:
- *RMZ 3, Mojca Šimenc,
- **RMZ 65, prim. Valentin Sojar, dr. med., MBA, svetnik, specialist kirurg
- www.revijazamojezdravje.si