Da bo iztrebljanje lažje…

Zaprtje je simptom, ko človek težko iztrebi majhne količine trdega blata. Veliko ljudi ima občasno težave z iztrebljanjem, ki so običajno povezane s spremembo načina življenja, novimi zdravili ali s kakšnim drugim vzrokom. S skrbno anamnezo, kliničnim pregledom in preiskavami skušamo odkriti bolezen, ki lahko povzroči zaprtje. Pri večini bolnikov z zaprtjem moramo poznati mehanizem in najpogostejše motnje pri iztrebljanju. Zdravljenje zaprtja zahteva veliko znanja in potrpljenja zdravnika in dovolj veliko pripravljenost bolnika.

Zaprtje-vzroki
Pri bolnikih s hujšimi oblikami zaprtja, kadar enostavni ukrepi ne zaležejo, pa je lahko potrebna dodatna pozornost,
diagnostika in usmerjena pomoč. Foto: Bigstock

Normalno izločanje je trikrat na dan do trikrat na teden, kar je odvisno predvsem od prehrane. Tisti, ki uživajo hrano bogato z vlakninami, imajo večjo maso blata, ki je ob zadostnem vnosu tekočine tudi primerno mehko, zato lahko izločajo brez težav večkrat na dan. Moški iztrebljajo pogosteje kot ženske in mladi pogostejše kot starejši. Ritem iztrebljanja ni stalen in se spreminja glede na prehrano, vnos tekočine, menstruacijski ciklus, razpoloženje, potovanja,..

Vzroki za zaprtje

Točni vzroki kroničnega zaprtja niso vedno znani. Lahko gre za motnjo v hitrosti prehoda skozi črevo, lahko gre za posledice dolgega črevesa. Zaprtje se lahko pojavi pri motnjah v delovanju medeničnega dna, ki se večinoma kaže kot motnja izpraznjevanja. Vzrok so lahko motnje v sproščanju in koordinaciji mišic trebuha in medeničnega dna. 

Zaprtje je lahko spremljajoč pojav ob nekaterih prirojenih stanjih, kroničnih boleznih in uporabi nekaterih zdravil. Zaprtje, ki nastane nenadoma, je lahko posledica črevesnih bolezni, kot je rak širokega črevesa in danke.  Pojav postopnega  slabšanja zaprtja pri starejših je lahko posledica spremenjenega načina hranjenja, gibanja in tudi številnih zdravil ter kroničnih bolezni.

Kronično zaprtje mnogo bolj pogosto prizadene ženske kot moške (80/20 %)

Ali lahko z enostavnimi ukrepi vedno lajšamo težave zaradi zaprtja?

Odgovor se glasi, da večinoma lahko enostavni ukrepi zmanjšajo simptome zaprtja ali ga celo odpravijo. Pri bolnikih s hujšimi oblikami zaprtja, kadar ti enostavni ukrepi ne zaležejo, pa je lahko potrebna dodatna pozornost, diagnostika in usmerjena pomoč. Potrebno je preveriti vsa zdravila, ki jih oseba redno uživa, poiskati morebitna druga bolezenska stanja, bolj natančno pregledati način prehranjevanja posameznika in seveda izključiti morebitne nevarne bolezni, kot je rak črevesa.

Pri starejših ljudeh je pojav zaprtja pogostejše

zaradi številnih vzrokov. Pojavijo se kronične bolezni, povečuje se število predpisanih zdravil, spremeni se način prehranjevanja in zmanjšuje se možnost telesne aktivnosti. Priporočamo, da starejši sproti prilagajajo način prehranjevanja svojim telesnim zmogljivostim, zdravilom in kroničnim boleznim. Pogosto je potrebno v dnevno rutino uvesti dodatke za lažje odvajanje, od mineralnih vod do različnih odvajal. Nenazadnje moramo biti posebej pozorni pri nenadnem pojavu zaprtja, ki lahko pomeni pojav raka.

Kako poteka iztrebljanje  (fiziologija iztrebljanja) V širokem črevesju gladke mišice počasi mešajo in premikajo črevesno vsebino naprej proti izhodu. Nekajkrat na dan se pojavi veliki peristaltični val, ki je zelo pomembna mišična dejavnost širokega črevesa. Najpogosteje se veliki peristaltični val pojavi zjutraj (ortokolični refleks) in po zajtrku (gastrokolični refleks). Veliki peristaltični val premakne črevesno vsebino in jo potisne v danko, ki se tako napolni in razširi. V steni danke se vzdražijo receptorji za nateg in prek refleksnega loka se notranji analni sfinkter sprosti, zunanji pa refleksno skrči. Raztezanje danke občutimo kot poziv na blato. Popustitev tonusa notranjega analnega sfinktra omogoči prodiranje črevesne vsebine v analni kanal. Ta ima v distalnem delu bolj specializirane čutnice, ki zaznajo konzistenco blata. Tako velikokrat vemo ali bomo izločili trdo ali tekoče blato ali pa le pline. Analni kanal, ki ima smer naprej (proti popku) in danka, ki ima smer navzad tvorita anorektalni kot. Ta je izredno pomemben pri zadrževanju blata in iztrebljanju. V stoječem položaju meri anorektalni kot 80 do 90 stopinj. Medenično rektalna mišica, ki je del zunanjega analnega sfinktra lahko kot zmanjša, če se skrči ali poveča, če se sprosti. Pri iztrebljanju človek navadno sedi in anorektalni kot se zaradi spremembe položaja nekoliko poveča. S hotnim sproščanjem zunanjega analnega sfinktra in ob tem tudi medenično rektalne mišice se anorektalni kot dodatno poveča. Ko je analni sfinkter sproščen in anorektalni kot velik, lahko brez težav z minimalnim napenjanjem mišic trebušne stene izločimo blato. Pri zadrževanju blata, kihanju, kašljanju, dvigovanju bremen se analna zapiralka skrči in kot zmanjša. Iztrebljanje je tako onemogočeno. Ko se analna zapiralka sprosti se kot poveča in iztrebljanje je nemoteno. Poziv za iztrebljanje se pojavi v trenutku, ko blato prispe v danko in traja nekaj sekund. Če vsebina v danki ni prevelika, občutimo poziv, ki pa v nekaj sekundah izzveni, ker se danka temu prilagodi. Če v rektum prispe večja količina blata, se danka ne more prilagoditi in poziv vztraja. Analni sfinkter lahko vzdržuje maksimalni tonus le kratek čas, zato moramo blato hitro iztrebiti, sicer se lahko pojavi prehodna inkontinenca blata. **

Pri bolnikih s hudimi boleznimi

je potrebno v dnevno rutino uvajati različne prehranske spremembe,  prehranske dodatke in odvajala. Dinamiko je potrebno prilagajati splošnemu stanju bolnika v sodelovanju z zdravnikom in ekipo, ki bolnika vodi. Običajno je pozornost rednemu odvajanju vključena v protokol zdravljenja.

Sprememba življenjskega sloga

Za ohranitev zdravega debelega črevesa in dobre ter redne prebave moramo zaužiti zadostne količine neprebavljivih ostankov rastlinskih vlaken (balasta), ki je sestavljen iz celuloze. Balastne snovi so nujne, saj pospešujejo gibanje črevesa in zato vplivajo na njegovo redno praznjenje. Pomankanje neprebavljivih rastlinskih vlaken v hrani je eden najpogostejših vzrokov za zaprtje. Za redno odvajanje je torej pomembno: dnevna količina zaužitih balastnih snovi – 20 do 30 g/dan veliko tekočine in ustrezno gibanje. Priporočeno je, da uživate 4 – 6 obrokov na dan, približno ob istem času, in da si za to vzamete dovolj časa. Uživanje hrane naj bo prijeten obrok, miza in pogrinjek naj bosta lepo pripravljena, da bo hrana teknila.**

Psillyum-zaprtje
Pomankanje neprebavljivih rastlinskih vlaken v hrani je eden najpogostejših vzrokov za zaprtje. Foto: Bigstock

Kako si še pomagamo, da je odvajanje lažje, rednejše in blato mehkejše

V primeru, da z enostavnimi ukrepi ne uspemo zmanjšati težav, je potreben poglobljen vpogled v prehrano in način življenja. Sprememba prehrane, redno gibanje, dodajanje prehranskih dopolnil ali odvajal je običajno stalna praksa. Blaga odvajala lahko brez skrbi jemljemo kot kronično terapijo. Odmerek skozi čas se lahko povečuje. Močnejša odvajal pa je priporočljivo jemati le na priporočilo zdravnika, še posebej pri starejših bolnikih. 

Kronično zaprtje, ki se ne izboljša ob enostavnih ukrepih zahteva posvet z zdravnikom, morda tudi s strokovnjakom za prehrano. Pri pojavu zaprtja potrebno uvesti nekatere spremembe v dnevno rutino.*

O kroničnem zaprtju govorimo, kadar sta prisotna vsaj dva od simptomov: odvajanje na tri in več dni, napenjanje ob odvajanju, odvajanje trdega blata, nepopolno izpraznjenje ob odvajanju, občutek zapore v predelu zadnjika, pomoč s prsti med odvajanjem. Za potrditev diagnoze morajo simptomi trajati več kot šest mesecev. Simptomi morajo biti prisotni, čeprav bolnik upošteva splošna navodila glede lažjega odvajanja in tudi ob uživanju blagih odvajal.

Kdaj obiščemo družinskega zdravnika in kdaj specialista?

Družinski zdravnik skupaj s pacientom, pri starejših in otrocih tudi s svojci, najprej preveri, kaj je sploh težava. Temu rečemo skrbna anamneza. Skupaj se pogovorijo o zdravilih, ki jih pacient jemlje, o drugih težavah in kroničnih boleznih, o tem ali je zaprtje nastalo postopoma, skozi leta ali morda le v zadnjih nekaj tednih ali mesecih. Kaj vse so pacienti že storili za izboljšanja zaprtja, morda sprememba prehrane, uvedli prehranske dodatke, odvajala, morebitni drugi ukrepi, preiskave, pregledi. Kadar družinski zdravnik izčrpa enostavne rešitve, in če seveda bolnik nasvete upošteva, a kljub temu ni izboljšanja, se svetuje obisk specialista. Ob ‘klasičnih’ znakih zaprtja je bolnik običajno napoten na pregled k proktologu, abdominalnemu kirurgu ali gastroenterologu. V primerih zaprtja zaradi motnje v izpraznjevanju pa običajno k proktologu.

Četrtina splošne odrasle populacije se redno ali občasno sooča s težavami, ki jih povzroči zaprtje.

Kakšne vrste odvajal poznamo?

Poznamo odvajala, ki pospešijo prehod vsebine skozi črevo, povečajo vsrkavanje vode v blato in ga s tem redčijo ter taka, ki povečajo gibljivost črevesa. Pri odvajanju lahko pomagajo različni rastlinski izvlečki v sirupih, čajih in drugih napitkih, lahko tudi nekatere vrste vlaknin. Vsako odvajalo lahko povzroči prekomerno napihovanje, bolečine v trebuhu, poveča izločanje vetrov ali celo povzroči slabost in bruhanje. Uporaba pri starejših in dementnih pacientih mora biti nadzorovana.

Viri:

*RMZ 65, prim. Valentin Sojar, dr. med., MBA, svetnik, specialist kirurg

www.revijazamojezdravje.si

**SPS INTERNE KLINIKE Klinični oddelek za gastroenterologijo, O zaprtju