Naglavne uši so žuželke, brez kril, s tremi pari nog, velike 3–4 mm, kot na primer velikost sezama. Imajo prosojno telo, po hranjenju s krvjo se rdečkasto obarvajo. Njihov življenjski prostor je človekovo lasišče.
Gnide niso uši! So jajčeca, ki jih odlagajo odrasle uši. Običajno pritrdijo vsako posamezno jajčece (gnido) na posamezen las. Jajčece je ovalne oblike in ima top konec (1mm). Žive gnide so svetleče, rjavkaste barve. Če jih stisnemo med dvema nohtoma, počijo. Mrtve gnide so motno bele barve. Ko jih stisnemo, ne počijo.
Kako dobimo naglavne uši?
Naglavne uši se prenašajo s stikom. Neposreden stik glava-glava (najpogosteje): igranje, skupno bivanje Posreden stik (redkeje): glavniki, krtače, kape, čelade, posteljnina, brisače.
Kako vemo, da ima nekdo uši? Prisotnost uši potrdimo tako, da na lasišču najdemo žive uši ali žive gnide. Naglavne uši povzročajo neprijetno srbenje, otroci se zaradi njih neprestano praskajo, na koži nastanejo opraskanine. Srbenje se pojavi šele nekaj tednov po tem, ko smo dobili uši. Pri nekaterih odraslih se srbenje ne pojavi, zato ne vedo, da imajo uši. Kaj naredimo, da odkrijemo naglavne uši?
Naglavne uši niso nevarne,
so pa zelo nadležne in neprijetne. Ključno vlogo pri preprečevanju in odpravljanju ušivosti imajo starši. O izbiri učinkovitega sredstva za razuševanje se posvetujemo v lekarni ali z zdravnikom. Odkritje uši ali gnid na otrokovi glavi nikoli ne sme biti razlog za izostanek iz šole ali vrtca neposredno po opravljenem razuševanju. Ni sramotno imeti uši, nujno pa je, da izvedemo razuševanje in obvestimo vse, ki so bili z ušivo osebo v tesnem stiku.
Redno pregledovanje lasišča
Postopek : z ramena ogrnemo z belo brisačo ali s papirjem a natančno pregledamo celotno lasišče, posebej v zatilju in za ušesi a pregledujemo od narastišča las proti konicam po pramenih. Še bolje je, če lasišče prečesavamo. Najbolje vidimo uši in gnide pri dnevni svetlobi, pomagamo si lahko tudi z dobro lučjo in s povečevalno lečo. Po končanem postopku si z milom umijemo roke.
Prečesavanje lasišča, da najdemo uši ali gnide
Postopek:
1. Lase operemo s šamponom, ki ne obarva las.
2. Prečesavati začnemo za ušesi, po posameznih pramenih las, od narastišča proti konicam. 2. Zobje glavnika naj se čim dlje dotikajo lasišča.
3. Za vsakim potegom skrbno pregledamo glavnik in ga obrišemo s papirnatim robčkom, ki ga odvržemo v pripravljeno vrečko za odpadke.
4. Na vsakem posameznem pramenu las postopek ponovimo od 3 do 5-krat. 5. Po končanem prečesavanju odvržemo vrečko med običajne odpadke, glavnik pa speremo in nato za nekaj minut namočimo v vročo vodo (okoli 60ºC). 6. Celoten postopek traja od 10 do 15 minut.
Kaj naredimo, ko najdemo uši?
V lekarni izberemo učinkovito sredstvo proti naglavnim ušem. Pred uporabo natančno preberemo navodilo in ga dosledno upoštevamo. V zadnjih letih se uveljavljajo alternativne možnosti zdravljenja s pripravki brez insekticidov, ki vsebujejo naravne sestavine. Delujejo kot okluzivno sredstvo, ki zamaši dihalno odprtino odraslih uši. Podobno deluje tudi tekoči gel z dimetikonom, ki vsebuje silikonsko olje. Njihova uporaba je varna. V lekarnah so na voljo v prosti prodaji.
Nekaj zmot o naglavnih ušeh
– Naglavne uši prenašajo bolezni. Ne. Ne prenašajo bolezni, povzročajo pa neprijetno srbenje.
– Naglavne uši skačejo z glave na glavo. Ne. Naglavne uši so plazeči insekti in ne poskakujejo, ne skačejo, ne letajo in ne plavajo.
– Naglavne uši imajo samo umazani ljudje Ne. Ušivost danes ni več pokazatelj slabe higiene. Uši se ne hranijo z umazanijo, ampak sesajo kri.
Kako se lahko zaščitimo pred ušmi?
Kako se lahko zaščitimo pred ušmi? Izogibamo se medsebojni izmenjavi krtač, glavnikov, oblačil in pokrival (kap, šalov, čelad …). Če imamo dolge lase, je bolje, da so tesno speti. V družinah z otroki, ki obiskujejo vrtec ali šolo, družinskim članom vsak teden doma pregledujemo/prečesavamo lasišče. Če dobimo obvestilo, da so se v šoli ali vrtcu pojavile uši, vsak dan doma pregledujemo/prečesavamo lasišče. Če najdemo uši, pri vseh, ki imajo uši ali žive gnide, še isti dan izvedemo razuševanje in obvestimo vse, ki so bili z njimi v tesnem stiku.
Pripravili za NIJZ, povzeli v redakciji Moje zdravje: izr. prof. dr. Mateja Dolenc-Voljč, dr. med., specialistka dermatovenerologije in prim. Vlasta Dragoš, dr. med, specialistka dermatovenerologije, Dermatovenerološka klinika, UKC Ljubljana.
