Da se vloga ginekologa danes pomembno spreminja, so sogovorniki izpostavili že na začetku razprave. Ne zajema več zgolj klinične obravnave, temveč vključuje razumevanje širšega konteksta – od hormonskih in presnovnih dejavnikov do psiholoških in socialnih vidikov, ki pomembno vplivajo na zdravje žensk v vseh življenjskih obdobjih. Sodobna ginekologija tako postaja vse bolj interdisciplinarna, pri čemer je ključnega pomena tudi več časa za pogovor in individualno obravnavo.
Okrogla miza je ponudila celosten vpogled v spremljanje žensk skozi različna življenjska obdobja ter poudarila pomen individualiziranega pristopa.
Posebna pozornost adolescentnemu obdobju
Adolescentno obdobje ostaja eno najbolj občutljivih, a hkrati premalo sistemsko naslovljenih obdobij. Gre za fazo intenzivnega telesnega, čustvenega in osebnostnega razvoja, kjer se oblikujejo temelji za kasnejše zdravje in odnose. Sogovorniki so opozorili, da dekleta pogosto nimajo dostopa do ustrezne strokovne podpore, hkrati pa so izpostavljena pritiskom okolja, ki vplivajo na njihovo samopodobo, duševno zdravje in vedenjske vzorce.
»Dekleta v obdobju odraščanja potrebujejo varen prostor, kjer lahko dobijo odgovore, podporo in razumevanje. Danes tega prostora v naših ustanovah pogosto ni – zato je čas, da oblikujemo ambulante za mladostnice in jim zagotovimo strokovno obravnavo, ki si jo zaslužijo,« je poudaril asist. mag. Jakob Koren, dr. med., spec. gin. por., predstojnik ginekološko-porodniškega oddelka v Splošni bolnišnici Celje.
Razprava je osvetlila tudi vpliv sodobnega življenjskega sloga na zdravje mladih. Sogovorniki so izpostavili porast anksioznosti, vpliv družbenih omrežij in digitalnih vsebin ter vse večjo prisotnost različnih odvisnosti, ki pomembno zaznamujejo odraščanje. Ob tem so opozorili, da se posledice teh vplivov kažejo tudi v kasnejših življenjskih obdobjih.
Prim. Darija Mateja Strah, dr. med., spec. gin. por. iz Diagnostičnega centra Strah je izpostavila še nekaj vplivov na plodnost in dolgoročno zdravje žensk: »Med pomembnejšimi izzivi ostaja prenizka precepljenost proti HPV, ki lahko povzroči pojav raka materničnega vratu v rodnem obdobju, hkrati pa se soočamo z naraščajočo debelostjo med mladimi, ki vodi v metabolne motnje in sindrom policističnih jajčnikov ter pomembno vpliva na plodnost. Vse to spremljajo tudi širše spremembe življenjskega sloga, kar dolgoročno zaznamuje reproduktivno zdravje in prispeva k upadu rodnosti.«
Načrtovanje nosečnosti: več kot biologija; tudi odnosi, zdravje in realnost sistema
V delu razprave, ki se je osredotočil na načrtovanje nosečnosti, so sogovorniki poudarili, da plodnost ni odvisna le od bioloških dejavnikov, temveč od širšega prepleta zdravstvenih, psiholoških in življenjskih okoliščin. Opozorili so na porast nekaterih zdravstvenih stanj, kot je endometrioza, ki lahko pomembno vpliva na zanositev, ter na omejitve zdravstvenega sistema pri njihovem obvladovanju.
Ob tem so sogovorniki opozorili tudi na pogosto spregledan vpliv partnerskega odnosa na plodnost. »V praksi se pogosto izkaže, da sta oba partnerja fizično povsem plodna, a do zanositve ne pride. Razlogi so lahko tudi v dinamiki odnosa, stresu ali nerazrešenih pričakovanjih. Z delom na partnerskem odnosu lahko zato pomembno prispevamo k večji verjetnosti zanositve,« je poudarila Melita Kuhar, uni. dipl. soc. ped. in dipl. soc. delavka, strokovnjakinja za partnerske in družinske odnose, vodja Svetovalnica.si.
Materinstvo: med velikimi spremembami in premalo prepoznano stisko
V obdobju nosečnosti in po porodu so strokovnjaki poudarili pomen podpore okolja, zlasti partnerskega odnosa, ter pravočasnega prepoznavanja psihičnih stisk. Poporodna depresija kljub vse večji ozaveščenosti ostaja premalo prepoznana. »Mlade mamice v tem obdobju ne potrebujejo le podpore pri skrbi za otroka, temveč predvsem občutek, da so še vedno ženske, da so videne in slišane. Partnerska podpora je pri tem ključna,« je poudarila Kuhar.
Na intenzivnost sprememb po porodu je opozoril tudi dr. Koren, ki je izpostavil tako telesne kot psihične vidike tega obdobja: »Žensko telo po porodu doživlja izjemno hitre in intenzivne spremembe – od hormonskih nihanj do fizičnih prilagoditev. Hkrati pa pritisk družbenih pričakovanj in idealiziranih podob pogosto vodi v stiske, ki jih ne prepoznamo pravočasno. Ženske se zelo hitro znajdejo v novem okolju z novimi izzivi, brez zadostne podpore, zato je to obdobje lahko telesno in psihično izjemno zahtevno.«
Perimenopavza: tihe spremembe, ki jih prepogosto prepoznamo prepozno
Razprava je zajela tudi obdobje perimenopavze, ki pogosto ostane spregledano ali napačno razumljeno, saj se prvi znaki pojavijo postopno in jih ženske pogosto ne povezujejo s hormonskimi spremembami. Prav zato je ključno več ozaveščanja o tem prehodnem obdobju ter boljše razumevanje, kako lahko vpliva na vsakdanje življenje.
»Prehod v menopavzo lahko traja več let, zanj pa je značilno, da estrogen izrazito niha – ne le na letni, temveč tudi na tedenski ravni. Prvi simptomi se pojavijo že v času, ko so ciklusi še povsem redni, a se na ravni možganov dogajajo pomembne spremembe. To se lahko kaže kot nespečnost, anksioznost, motnje koncentracije in spomina,« je pojasnila Maruša Strgulc, dr. med., spec. gin. por. iz Ginekologije Mišo Rajič in dodala, da je ključno, da ženske razumejo, da gre za prehodno obdobje. Ob tem je poudarila, da se telo in možgani po menopavzi na novo stanje prilagodijo. Prav zato je pravočasno prepoznavanje simptomov in ustrezna podpora ženskam v tem obdobju ključnega pomena.
Razprava je jasno pokazala, da sodobna ginekologija zahteva celosten, interdisciplinaren pristop ter tesno sodelovanje med strokovnjaki. Da takšni dogodki pomembno prispevajo k povezovanju stroke, izmenjavi znanja in iskanju rešitev za izzive, s katerimi se soočajo ženske v vseh življenjskih obdobjih, so še poudarili na dogodku.
Tudi skrb za vaginalno zdravje je del celostne obravnave ženske skozi vsa življenjska obdobja
Srbenje, izcedek iz nožnice in neprijeten vonj so le nekatere intimne težave, ki pestijo precejšen delež žensk in o katerih nerade govorijo. Intimni negi je zatorej treba posvetiti posebno pozornost predvsem zato, da tudi ta del našega telesa ostane zdrav.
V prispevku za Moje zdravje* je dr. Tinkara Srnovršnik, dr. med., poudarila, da se v ginekološki ambulanti najpogosteje srečujejo z glivičnim vnetjem nožnice, bakterijsko vaginozo ter mešanimi vnetji nožnice.
Že pri predpubertetnih deklicah, pri katerih je sluznica nožnice zaradi nizke ravni estrogena tanjša in bolj ranljiva, je pri simptomih, kot so rdečina, srbenje, izcedek ali pekoč občutek, zdravljenje praviloma lokalno in usmerjeno v odpravo draženja ter izboljšanje higienskih navad. Povedala je tudi, da so pogosta ponavljajoča se vnetja, zlasti pri ženskah v rodni dobi. V obdobju po nastopu zadnje menstruacije (menopavze) je pogost tudi t. i. atrofični vaginitis, ki je posledica pomanjkanja estrogena zaradi postopnega usihanja delovanja jajčnikov. Tudi tukaj so ob lokalnih estrogenskih pripravkih primerni lokalni ali peroralni probiotiki, ki lahko pripomorejo k vzpostavitvi zaščitnega kislega okolja v nožnici (tako kot pri ženskah v rodni dobi), zlasti po zdravljenju z antibiotiki ali pri ponavljajočih se vnetjih, niso pa namenjeni zdravljenju akutnega vnetja. Poudarila je, da je po antibiotičnem zdravljenju bakterijske vaginoze za vzpostavitev zaščitnega kislega okolja v nožnici smiselno nadaljevati z rabo probiotikov. (S. Š.)
Vir: * RMZ 87, »Najpogostejše vaginalne težave – kako nastanejo in kako ukrepati«
Redakcija RMZ
