Okužbe sečil postanejo neznosne in sila moteče, če se ponavljajo in to je žal pogosto. O razširjenosti tovrstnih težav, razlogih in načinih preprečevanja smo se pogovarjali s prof. dr. Bojanom Tršinarjem, dr. med., spec. urologom.
Ponovljivim oblikam okužb sečil so podvržene zlasti ženske, še posebej se te pojavijo v času menopavze. Lahko pojasnite povezavo, zakaj ravno v tem obdobju?
Ponavljajoče se okužbe sečil ima 20-25 % žensk, starejših od 65 let. Za ponavljajoče se okužbe sečil velja, da se klinične težave okužbe pojavljajo najmanj 3-krat na leto ali vsaj 2-krat v zadnjih 6 mesecih. Najpogosteje so to nezapletene okužbe, ko bolnice nimajo znanih anatomskih ali funkcionalnih abnormalnosti spodnjih (sečnica, sečni mehur) ali zgornjih (sečevod, ledvica) sečil. Pri ženskah po menopavzi je eden najpomembnejših dejavnikov tveganja za okužbe sečil usihanje tvorbe ženskega spolnega hormona estrogena. Tem bolnicam tudi pogosteje zastaja urin v sečnem mehurju po koncu mikcije in imajo oslabljen pretok urina. Med pomembne dejavnike tveganja za nastanek okužbe štejemo tudi anamnezo o okužbah sečil pred menopavzo, urinsko inkontinenco, kateteriziranje mehurja in podobo.
“Za zdravljenje akutnih okužb sečil sicer še vedno najpogosteje uporabljamo klasično antibiotično terapijo.” (Prof. dr. Bojan Tršinar, spec. urolog)
Katere vrste bakterij povzročajo tovrstne okužbe in katera sečila so najbolj ogrožena (zgornja, spodnja, mehur)?
Tovrstne okužbe povzročajo največkrat bakterije iz bolničine črevesne flore, med katerimi je najpogostejša okužba z Escherichio coli – kar v 75-82 %. Ostale pogostejše bakterije v urinu so še Klepsiella spp, Proteus spp in Enterococcus. Bakterije se iz anogenitalne regije prilepijo najprej na steno nožnice, od tam pa prodirajo po kratki ženski sečnici navzgor do sluznice sečnega mehurja, kjer povzročijo vnetno reakcijo – akutni cistitis. Vnetje se največkrat v mehurju ustavi, v primeru bolj virulentnih povzročiteljev ali slabšega imunskega obrambnega odgovora gostitelja pa bakterije lahko prodirajo po sečevodih navzgor do ledvic, kar povzroči vnetje ledvičnih čašic – akutni pielonefritis. Okužba sečil je sicer možna tudi po limfnih ali krvnih žilah. Pomembno je, da pri ponavljajočih se vnetjih spremenimo pristop zdravljenja. Namesto kratkotrajnega akutnega zdravljenja je pomembno, da vztrajamo dlje časa in s tem zmanjšamo možnost kasnejših ponovitev.
Kako poteka zdravljenje? Je nujna uporaba antibiotikov ali pa se težave da odpraviti tudi ob uporabi preparatov na osnovi naravnih učinkovin (Canephron ipd.)?
Za zdravljenje akutnih okužb sečil sicer še vedno najpogosteje uporabljamo klasično antibiotično terapijo (npr. fosfomicin, nitrofurantoin, cefalosporine, trimetroprin – sulfametazol, ciprofloksacin).Vedno več bolnikov pa zaradi različnih neželenih stranskih učinkov, alergične reakcije ipd. odklanja sintetična zdravila in raje uporabljajo zdravila rastlinskega izvora. Med slednjimi je tudi pri nas že znano naravno zdravilo Canephron (mešanica tavžentrože, luštreka in rožmarina), s katerim zdravimo akutni cistitis pri ženskah. Že 7. dan po začetku zdravljenja s Canephronom 3-krat po 2 tableti dnevno lahko opažamo pomembno ublažitev neprijetnih simptomov akutnega vnetja mehurja, kot so pogosta, boleča in urgentna mikcija.
“Najpomembnejši dejavnik tveganja za ponavljajoče se okužbe sečil pri ženskah po menopavzi je konstantno usihanje tvorbe estrogena.”
Se v danih primerih ponovljivih okužb sečil morda da govoriti tudi o preventivi? Približno polovica žensk se k sreči ne pritožuje nad temi težavami?
Za preprečevanje ponavljajočih se okužb sečil priporočamo različne ukrepe, predvsem spremembe v vedenjskih navadah bolnic in izogibanje dejavnikom tveganja. Bolnicam svetujemo povečan vnos tekočin, pogostejše izpraznjevanje sečnega mehurja, pravilno uporabo toaletnega papirja, ustrezno perilo in podobno. Seveda pa ti ukrepi navadno ne zadostujejo. Zato tem bolnicam svetujemo tudi različne neantimikrobne pristope, kot so profilaksa z brusnicami, probiotiki, estrogeni, imunoaktivnimi sredstvi in zdravili rastlinskega izvora. Pitje brusničnega soka je eden najbolj znanih ukrepov za preprečevanje ponavljajočih se okužb sečil. Brusnice naj bi zavirale lepljenje E.coli na sluznico sečnega mehurja. Tudi profilaksa s probiotiki (uporaba intravaginalnih ali oralnih laktobacilov) je ponudila spodbudne rezultate. Profilaksa z estrogeni v obliki vaginalne kreme ali tablet se uporablja že od 80. let prejšnjega stoletja.
“Pomembno je, da pri ponavljajočih se vnetjih spremenimo pristop zdravljenja. Namesto kratkotrajnega akutnega zdravljenja je pomembno, da vztrajamo dlje časa in s tem zmanjšamo možnost kasnejših ponovitev.”
Profilaksa z zdravilom rastlinskega izvora – Canephronom je še ena znana in uveljavljena metoda, saj zdravilo preprečuje lepljenje bakterij na sluznico sečnega mehurja. Ugotovljeno je bilo, da so imeli bolniki ob uporabi Canephrona precej manj ponovitev kroničnega pielonefritisa, če so 3 mesece po standardni antimikrobni terapiji prejemali še Canephron kot profilakso. Tudi profilaksa z D-manozo je učinkovita, prav tako tudi instilacije hialuronske kisline in hondroitin sulfata za obnovo glukozaminglicinskega sloja sluznice mehurja. V primeru neuspešne neantimikrobne profilakse pa priporočamo bolnicam tudi antibiotično profilakso, ki traja 3-6 mesecev. Svetujemo iste antibiotike kot pri akutnih vnetjih, le v nizkih odmerkih.
Prav tako je znano, da imajo ženske po 65. letu kar stalne okužbe sečil, predvsem zaradi sprememb urogentialnega trakta. Nam lahko predstavite, za kakšne spremembe pravzaprav gre?
Najpomembnejši dejavnik tveganja za ponavljajoče se okužbe sečil pri ženskah po menopavzi je konstantno usihanje tvorbe estrogena. Zaradi tega pride do urogenitalne atrofije s tanjšanjem sluznice nožnice, v kateri se znižuje tudi nivo zaščitnih laktobacilov, kar lahko vodi v kolonizacijo nožnice s patogenimi bakterijami. Od tu naprej pa je tem bakterijam odprta pot preko sečnice v sečni mehur in nekoliko redkeje tudi do ledvic.
“Med najpogostejšimi vzroki za ponovitev vnetja sečil so nepopolno ozdravljeno predhodno vnetje mehurja, slabša obrambna sposobnost organizma, sladkorna bolezen oz. spremenjen metabolizem in porušeno ravnovesje mikrobov v sečilih zaradi jemanja antibiotikov.”
Se tudi ob teh zapletih predpisuje enaka vrsta zdravljenja?
Za vse opisane spremembe urogenitalnega trakta se priporočajo enaki ukrepi. Na prvem mestu torej splošni (zadosten vnos tekočin, redna mikcija …), sledijo neantimikrobni ukrepi, med katerimi je potrebno poudariti pomen uporabe estrogenov in laktobacilov, katerih vrednosti so običajno znižane. Če ni ustreznega učinka je potrebno uporabiti antibiotično terapijo.
Bi ženski, podvrženi ponovljivim, bodisi akutnim ali kroničnim okužbam sečil priporočili plavanje v javnih bazenih?
Bolnicam, ki so podvržene ponavljajočim se okužbam sečil, bi v primerih kopanja v javnih bazenih priporočal predvsem redno tuširanje in preoblačenje kopalk, poleg tega pa bi bilo zanje primerno upoštevati omenjeno večmesečno preventivno zdravljenje z naravnimi zdravili (npr. s Canephronom) ali pa z antibiotiki v nizkih odmerkih.
