Poslušajte članek
To dilemo in kako vemo, ali imamo vneto žrelo ali grlo, ali se lahko z vdihavanjem mrzlega zraka prehladimo, kaj povzroči hripavost, kdaj in kako si lahko pri vnetju žrela in grla pomagamo sami in kdaj je nujen obisk pri zdravniku, je med drugim pojasnila dr. Anja Župan, dr. med., specialistka otorinolaringologije z zasebne specialistične ORL-ambulante Novak.
Akutno in kronično vnetje žrela in grla
Najpogostejši vzrok za akutno vnetje žrela in grla so virusne okužbe (adenovirusi, rinovirusi, koronavirusi, parainfluenca, influenca), sledijo jim bakterijske okužbe (streptokoki skupine A, Streptococcus pneumoniae, Haemophilus influenzae, Moraxella catarrhalis), a le redko so vzrok za vnetje glivične infekcije. Mehansko, kemično ali termično draženje, kot je refluks želodčne kisline, so prav tako pogosto vzrok za vneto žrelo in grlo, medtem ko vnetje glasilk in hripavost neredko povzroči travma, ki nastane zaradi glasnega in dolgotrajnega kričanja ali nepravilne tehnike petja.
Vnetje grla (laringitis) je akutno, ko simptomi trajajo manj kot tri tedne, o kroničnem stanju pa govorimo, ko so bolezenski znaki prisotni več kot tri tedne. Pri akutnem laringitisu pride do tipičnega izboljšanja simptomov v nekaj dneh. Pogosto so prisotni: povišana telesna temperatura, bolečine pri požiranju, kašelj in drugi znaki prehlada. Akutno vnetje grla je tudi najpogostejši vzrok za hripavost.
Nastanek kroničnega laringitisa lahko povzročijo: zloraba glasu, kajenje, gastroezofagealna refluksna bolezen, alergije, izpostavljenost dražečim kemikalijam ali prahu in avtoimunske bolezni.
Pri zlorabi glasu so čezmerno napete mišice, ki sodelujejo pri tvorbi glasu. Posledično se pojavita glasovna utrudljivost in hripavost. Najpogosteje do zlorabe glasu pride zaradi preglasnega govora, šepetanja, oponašanja živali ali motorjev, pretiranega petja in podobno. Cigaretni dim draži glasilke, kar povzroči oteklino in vnetje. Zato pri kadilcih glas postane nižji in hripav. Konstantno draženje sluznice glasilk s cigaretnim dimom tako lahko pripelje tudi do raka glasilk. Gastroezofagealna refluksna bolezen (GERB) sproži dvigovanje kisline iz želodca v požiralnik in neredko navzgor v žrelo, od koder se zliva tudi v grlo in draži glasilke. Poleg hripavosti je pogosto prisoten občutek cmoka in sluzi v grlu, ko se moramo »odhrkavati«, ter kašelj. Pri GERB je hripavost (tipično) najslabša zjutraj.
Do akutnega vnetja žrela (faringitis) najpogosteje pride ob navadnem prehladu. Povzročitelj je virus, zato gre za virusni faringitis. Ta je lahko tudi bakterijski. Pogostejša je sicer angina, pri kateri so vidne bele obloge na mandljih; ti so vneti, pordeli in povečani.
Redkeje pride do glivičnega vnetja žrela in ust (soor), ki ga navadno povzroča gliva kandida. Kaže se s pordelo sluznico ter z belimi oblogami v ustih in žrelu. Soor se pogosteje pojavlja pri bolnikih z drugimi kroničnimi boleznimi, kot je sladkorna bolezen, ali pri vseh tistih, ki imajo oslabljen imunski sistem.
Preberite tudi: https://www.revijazamojezdravje.si/najpogostejse-tezave-z-nosno-sluznico-in-zrelom-pri-prehladu/
Je vneto grlo ali žrelo?
Vnetja žrela so veliko pogostejša kot vnetja grla. Vnetje žrela je eden izmed najpogostejših znakov ob prehladu. Kaže se z bolečinami v žrelu in so izrazitejše ob požiranju. Ob pregledu lahko skozi usta vidimo zadnjo steno žrela, ki je pordela. Hkrati z vnetim žrelom se pogosto pojavljajo drugi simptomi in znaki, kot so: izcedek iz nosu, kašelj, vročina, otečene bezgavke na vratu in oteženo požiranje.
Pri vnetju grla je glavni simptom hripavost ali izguba glasu. Drugi simptomi in znaki, ki spremljajo vnetje grla, so: kašelj, vročina in oteženo požiranje. Pri otrocih je dihalna pot ožja, zato vnetja grla pogosteje kot pri odraslih spremljata oteženo dihanje in inspiratorni stridor (visokofrekvenčni zvok ob vdihu, ki nastane pri zožitvi zgornjih dihalnih poti zaradi turbulentnega toka zraka skozi zožitev).
Ali je sladoled primeren pri vnetem žrelu? Hladne pijače in hrana, kot je sladoled, lahko ublažijo bolečine pri vnetem žrelu, vendar v manjših količinah. Ali se lahko z vdihavanjem mrzlega zraka ali prepiha prehladimo? Mrzel zrak in prepih sama po sebi ne povzročata prehlada. Prehlad povzročajo virusi in bakterije. V zimskih in jesenskih mesecih je več prehladnih obolenj, ker se bolj zadržujemo v zaprtih prostorih in imamo tako več stika z ljudmi, ki so potencialni prenašalci virusa ali bakterij. Prav tako so zaradi nizke vlažnosti zraka sluznice dihalnih poti bolj suhe in zato dovzetnejše za patogene. Ali prevroč zrak v bivalnih prostorih pripomore k vnetemu žrelu ali grlu? Sama temperatura zraka ne pripomore k vnetju, pomembnejša je vlažnost zraka, saj je ta v ogrevanih prostorih pogosto prenizka. Ali res pri vnetem grlu in žrelu pomaga, da smo tiho? Pri vnetju žrela ne, pri vnetju grla pa gotovo. Ob hripavosti se vedno svetuje glasovni počitek.
Vloga žrela je dihalna in prebavna, grla pa dihalna in varovalna
Pojma žrelo in grlo laično pogosto med seboj mešamo, izpostavi dr. Župan in poudari, da gre za dva različna organa. Žrelo je vezivno-mišična cev, ki sega od lobanjske baze zgoraj do šestega vratnega vretenca. Navzdol se v sprednjem delu nadaljuje v grlo, v zadnjem delu pa v požiralnik. V žrelo se združita dihalna in prebavna pot; tako je žrelo del zgornje dihalne in prebavne poti. Žrelo delimo na tri dele: nosni, ustni in grlni del.
Nosni del sega od baze lobanje do mehkega neba in se naprej odpira v nosno votlino. Ustni del se nahaja od mehkega neba do poklopca in se naprej odpira v ustno votlino. Grlni del se razteza od vrha poklopca do prstanastega hrustanca, nadaljuje pa se navzdol v grlo in požiralnik.
Glavna naloga žrela je dihalna (pri dihanju iz nosu in ust skozi žrelo poteka pretok zraka navzdol skozi grlo v sapnik) in prebavna (pri požiranju mišice žrela potiskajo bolus hrane ali tekočine navzdol v požiralnik). Zelo pomembna pa je tudi obrambna vloga žrela. V predelu žrela se namreč nahajajo žrelnica, mandlji in jezična tonzila, ki jih sestavlja limfatično tkivo in ki so del našega obrambnega sistema (ščitijo nas pred okužbami).
Grlo je del dihalne poti – leži pod grlnim delom žrela in pred požiralnikom. Sestavlja ga pet hrustancev: ščitasti in prstanasti hrustanec, poklopec in piramidna hrustanca. Na grlne hrustance se pripenjata dva para sluzničnih gub – zgoraj ležeči ventrikularni gubi in glasilki pod njima. Glasilki se spredaj naraščata na ščitasti hrustanec in zadaj na vokalni odrastek piramidnih hrustancev.
Funkcija grla je dihalna (skozenj poteka pretok zraka iz žrela v sapnik in navzdol v pljuča) in varovalna (spodnje dihalne poti varuje pred aspiracijo hrane in tekočine, saj se pri požiranju dvigne in s tem vhod v grlo prekrije poklopec, glasilki se primakneta), poskrbi pa tudi za tvorbo glasu (s primikom glasilk ob izdihu ti zavibrirata in tako se ustvarja glas).
Potek zdravljenja vnetega žrela in grla
Za akutno virusno vnetje žrela in grla ni specifičnega zdravljenja. Zdravniki svetujejo počitek, pitje zadostnih količin tekočin, grgranje slane vode ali grenkega čaja (kamilice, žajbelj), lizanje pastil ter jemanje analgetika oziroma antipiretika za blaženje bolečin v žrelu in nižanje telesne temperature. Če imamo vneto grlo, so priporočljivi vlažne inhalacije, glasovni počitek, izogibati se moramo kričanju in šepetanju.
Zelo težko je ločiti med bakterijskim in virusnim vnetjem. Pri bakterijskem vnetju žrela so pogosto otečeni in pordeli mandlji z belimi oblogami. Za še lažje prepoznavanje med bakterijsko in virusno okužbo si lahko pomagamo tudi s hitrim testom strepA. Če je test pozitiven, to kaže na okužbo s streptokokom skupine A, ki je najpogostejši bakterijski povzročitelj vnetja žrela.
Bakterijsko vnetje zdravimo s penicilinskimi antibiotiki, za katere se odločimo tudi na podlagi opravljene krvne slike bolnika.
Kdaj je nujen obisk zdravnika?
Vnetja žrela in grla so neprijetna, a najpogosteje nenevarna stanja. V večini primerov sama izzvenijo v nekaj dneh ob ustrezni hidraciji, počitku in inhalacijah.
»Obisk zdravnika pri vnetju žrela ali grla je nujen, ko je prisotno oteženo dihanje oziroma se pri dihanju pojavlja stridor (visokofrekvenčni zvok, ki nastane zaradi turbulence zraka), ko ne moremo zaužiti dovolj tekočine ali hrane (zaradi bolečin ali občutka ovire), opazimo oteklino na vratu, obloge na mandljih, bruhamo, imamo ob bolečinah v žrelu prisoten izpuščaj na koži in če težave trajajo več kot dva tedna,« strne sogovornica.
