Za refluksno bolezen je značilno vračanje vsebine iz želodca v požiralnik, kar na sluznici, ki ni odporna na tovrstno delovanje, povzroča vnetje. Glavna znaka sta zgaga in spahovanje, lahko tudi kašelj, stalno draženje sluznice pa povzroča kronični laringitis in celo astmo.
Vzroki za refluks
Obstaja več teorij, ki razlagajo vzrok refluksa. Po eni naj bi šlo za nepravilni odgovor želodca na napetost, ki jo povzroča hrana, po drugi za to, da se želodec ne prazni tako, kot bi se moral (motilitetne motnje). Nekateri refluks razlagajo kot motnjo, ki je psihološko pogojena. Zelo pogosto ga povezujejo z okužbo z bakterijo Helicobacter pylori (H. Pylori).
Kakšne so posledice refluksa?
Prva in najbolj očitna posledica refluksne bolezni (ponavljajočega se refluksa) je zmanjšana kakovost življenja. Ostale posledice se pokažejo kasneje. Stalno draženje in sprememba sluznice vodita v razjede, zožitve in v končni fazi tudi raka požiralnika. Gre za tako imenovani Barrettov požiralnik, ki napreduje v displazijo in raka požiralnika.
Pri refluksu najprej poskusimo s spremembo prehranjevalnih navad: manjšimi obroki, zgodnjimi večerjami. Črtamo mastno rano (nezdrave maščobe) in sladkarije.
Kdaj k zdravniku?
Pri prebavilih nekako velja, da se teden ali dva težave še da zdržati, potem je potrebno obiskati zdravnika. Pomembno pa je, da neko blago zgago in spahovanje ločimo od znakov za alarm, ki so težave pri požiranju, izguba telesne teže in slabokrvnost. Ob teh znakih je potrebno ukrepati takoj.
Gasotroskopija in refluks
Pri starejših od 45. let, ki imajo kronične težave z fefluksom, opravijo gastroskopijo. Če gastroskopija ne pokaže praktično nobenih sprememb, gre običajno za neerozivno refluksno bolezen, ki ni nevarna.
Če z gastroskopijo vzroka za težave ne najdejo, opravijo še funkcionalno diagnostiko.
Pri funkcionalni diagnostiki opravijo ph-metrijo, pri kateri štiriindvajset ur merijo kislost oziroma bazičnost v požiralniku, ali 24 urno manometrijo, pri kateri merijo tonus spodnjega sfinktra. Funkcionalna diagnostika je predvsem pomembna pri tistih bolnikih, pri katerih terapija z zdravili ne učinkuje. Takih bolnikov sicer ni veliko, so pa, če so še mladi in če imajo hude težave, kandidati za endoskopsko ali laparoskopsko kirurško terapijo.
Kaj učinkovito zdravi refluks?
Najbolj učinkovita proti refluksu so zdravila, ki zavirajo izločanje želodčne kisline. Najpogosteje se predpiše enega od zaviralcev protonske črpalke.
Kaj okužba z bakterijo helicobacter pylori še povzroča?
Okužba z bakterijo helicobacter pylori je neposredno povezana z razjedo dvanajstnika in želodca. Pri razjedi želodca je ta povezava okrog 80-odstotna, pri razjedi dvanajstnika pa celo več kot 90-odstotna. Ugotovitev, da sta razjeda želodca in dvanajstnika bolezni, ki nastaneta zaradi okužbe, je spremenila zdravljenje. Zdaj zdravijo okužbo in ko odpravijo bakterijo, je verjetnost, da pride do ponovne razjede, majhna.
25 % populacije je okužene s h.pylori, pri večini ne povzroča težav.
Koga helicobacter pylori bolj ogroža?
Zelo odvisno od standarda in higienskih razmer. Prekuženost se z zviševanjem življenjskega standarda zmanjšuje. Bolj ogroženi so tisti, ki imajo v družini primer raka na želodcu, tisti, ki že imajo razjedo na želodcu ali dvanajstniku, potem bolniki z MALT limfomom, mlajši bolniki s kroničnim gastritisom in tisti, ki dalj časa uživajo zdravila, ki kvarno vplivajo na želodčno sluznico.
Kako pride do okužbe s H. pylori?
Okužimo se kot otroci, verjetno zato, ker je sluznica bolj dovzetna za okužbo. Ko se bakterija naseli v sluznico, povzroča vnetje, najprej akutno, potem kronično. Ni pa nujno, da se bo iz vnetja, ki ga ne zdravimo, razvila razjeda ali rak. Izboljšane higienske razmere zelo prispevajo, da je okužb s H. pylori manj, ker pomeni tudi, da je raka na želodcu vse manj. Rak želodca in H. pylori sta v zelo tesni povezavi: praktično ni raka želodca brez okužbe s H. pylori.