Spomini v starosti nastajajo drugače kot v mladosti

Nove raziskave pomagajo razložiti, zakaj je spomin v starosti veliko manj prilagodljiv kot v mladi odrasli dobi. Skozi eksperimente na miših so raziskovalci odkrili, da se formiranje spomina v posameznih življenjskih obdobjih drastično razlikuje. V mladosti biološko poteka popolnoma drugače kot v starosti.

Priklic informacije lahko sinaptične povezave spremeni, kar omogoča posodobitev spominov. Foto: Bigstock

Osnovne biološke procese, ki so vpleteni v spomin, si delimo vsi sesalci. Formiranje spomina pri ljudeh tako poteka podobno, kot pri miših. S poskusi na njih so raziskovalci King’s College-a London odkrili velike razlike v načinu shranjevanja informacij (oblikovanje spominov) v posameznih življenjskih obdobjih.

Spremembe se dogajajo na celični ravni in pojasnjujejo, zakaj je na starost spomin veliko težje modificirati.

Starost vpliva na shranjevanje in zapisovanje informacij

Informacije se shranijo v možganih s krepitvijo povezav med živčnimi celicami, imenovanimi sinapse. Priklic informacije lahko te povezave spremeni, kar omogoča posodobitev spominov in prilagoditev novim razmeram. Vse do nedavnega ni bilo jasno, ali na ta proces vpliva starost in če da, kako.

Med tem, kako se spomini shranjujejo v mladosti in starosti, obstaja pomembna biološka razlika.

Razlika v delovanju sinaps

Raziskovalci so dve skupini miši, mlade in stare, trenirali z miselno nalogo. Izkazalo seje, da starost sama po sebi ni vplivala na splošno sposobnost ustvarjanja novih spominov.

Pri analizi sinaps pred in po spominski nalogi pa so med skupinama ugotovili temeljne razlike. Informacije so se pri starejših živalih zapisovale v možgane po popolnoma drugačnih bioloških mehanizmih, kot pri mladih.

Poleg tega je bilo pri starejših miših sinapse, povezane z novimi spomini, veliko težje modificirati.

Spomini pri starejših nedovzetni za posodobitev

Vodilni raziskovalec prof. dr. Karl Peter Giese z Katedre za za psihiatrijo, psihologijo in nevroznanost pri King’s College London je ob objavi študije povedal:

»Naši rezultati dajejo temeljit vpogled v to, kako se spominski procesi spreminjajo s starostjo. Ugotovili smo, da za razliko od mlajših miši spomini pri starejših ob »odpoklicu« niso bili spremenjeni. Ta fiksna narava spominov se je oblikovala v starosti in je bila neposredno povezana z biologijo zapisovanja informacij. Gre za funkcijo, ki poleg sprejemanja, shranjevanja, priklica in prepoznavanja tvori spomin.«

Starost sama po sebi ne vpliva na splošno sposobnost ustvarjanja novih spominov.

Mehanizmi zapisovanja informacij potekajo drugače

Pojasnil je, da je do sedaj veljalo, da se spomini pri starejših oblikujejo popolnoma enako, kot pri mlajših. Za premagovanje težav s spominom (na primer izgubo spomina ob poškodbi možganov ali travmatskem dogodku) so šle aktivnosti predvsem v smeri ponovne vzpostavitve funkcije kot take.

Ugotovitve raziskave so pomembne za psihološko zdravljenje.

»Naši rezultati kažejo, da med tem, kako se spomini shranjujejo v mladosti in starosti, obstaja pomembna biološka razlika. Ugotovitve so pomembne za bolezenska stanja, v katerih je težava priklic spomina, na primer posttravmatska stresna motnja (PTSM),« pojasnjuje Giese.

Predlaga, da se pri zdravljenju postravmatske stresne motnje upošteva starost bolnika. Soočanje in spreminjanje travmatičnih izkušenj je ključna značilnost nekaterih oblik psihološkega zdravljenja (na primer na travmo usmerjeno kognitivno vedenjsko terapijo).

PUSTITE KOMENTAR

Prosimo vpišite svoj komentar!
Prosimo vpišite svoje ime tukaj