O definicijah in pomenu čustvene zlorabe (imenovane tudi psihološka zloraba ali agresija, verbalna zloraba ali agresija, simbolična zloraba ali agresija in nefizična zloraba ali agresija) pišejo mnogi avtorji.
Straus čustveno zlorabo označuje kot uporabo verbalnih in neverbalnih dejanj ali groženj, ki simbolično škodijo drugemu. Shepard in Campbell čustveno zlorabo definirata kot vedenja, ki jih je mogoče uporabiti za teroriziranje žrtve, ki ne vključujejo uporabe fizične sile. Gondolf piše o neposrednem povzročanju duševne škode in grožnje ali omejitve dobrega počutja žrtve. Po Loringu pa je čustvena zloraba stalni proces, v katerem en posameznik sistematično zmanjšuje in uničuje notranji jaz drugega, z nenehnim zaničevanjem idej, občutkov, zaznav in osebnostnih značilnosti žrtve.
Monika Drozg, magistrica zakonskih in družinskih študijev ter zakonska in družinska terapevtka (stažistka) bo na portalu revijazamojezdravje.si tedensko objavljala kolumne, pa tudi odgovarjala na vaša vprašanja. Pišite na [email protected], vprašanje bomo posredovali strokovnjakinji in na spletni strani tudi odgovorili.
Znaki čustvene zlorabe
- Nasilna pričakovanja do žrtve – nasilni partner pričakuje, od drugega partnerja, da bo ta opustil vse ostale dejavnosti in se bo posvetil samo njemu. To dela pod pretvezo, da ima partnerja tako zelo rad, da si želi, da je vedno z njim ter na razpolag. V resnici pa tega partnerja žene močna (nezavedna) želja po kontroliranju.
- Zavračanje in poniževanje – partnerzavrača in ponižuje (lahko tudi javno) drugega kot osebo, ne priznava njegove vrednosti, zavrača njegove občutke, misli, želje, vizualnost, intelektualnost.
- Agresivnost in zastraševanje – agresivno vedenje (metanje predmetov, uničevanje pohištva, udarjanje po steni…), prisiljevanje drugega k dejanjem, ki mu škodijo, grobi prijemi, nasilni pogledi, izsiljevanje in grožnje z uničenjem osebne lastnine drugega,izsiljevanje z odvzemom/ugrabitvijo otrok, poškodovanje hišnih ljubljenčkov, grožnje s smrtjo, spolnim ali agresivnim vedenjem.
- Nenehen kaos – partner namenoma začenja prepire, pogosto kriči in nenehno želi biti v sporu, išče napake pri drugem, žali in obsoja, do te mere da drugemu vzbuja občutja nepomembnosti, manjvrednosti in vpliva na njegovo vedenje.
- Zanikanje –nasilni partner pogosto zanika svoja dejanja in besede.
- Dominantnost – partnernadzira vse kar drug partner počne, odloča in odgovarja v njegovem imenu, pričakuje, da ga bo drug ubogal brez spraševanja. Nadzoruje telefonske klice, e-mail in sporočila, nadzoruje partnerjev čas odhodov/prihodov, partnerjevo finančno stanje, izbira prijatelje in družinske člane s katerimi se lahko drug partner videva, preprečuje zdravniško ali drugo oskrbo drugega partnerja.
Kam po pomoč
Zakonski in družinski terapevti so tisti, ki bi morali prepoznati znake čustvene zlorabe. Pomoč lahko poiščete kot individualna oseba ali v spremstvu partnerja, v primeru kadar se ob njem ne počutite resno ogroženi.
V hujših primerih se lahko zatečete po pomoč k Policiji, na Center za socialno delo, ki vas bodo (skupaj z vašim otrokom) namestili v varno hišo za žrtve nasilja ali vam nudili pomoč pri drugih vrstah ukrepov. Pomembno pri prepoznavanju in odpravljanju čustvene zlorabe ni le odpraviti stisko žrtve, temveč preprečiti stopnjevanje čustvenega nasilja v fizično, ki škoduje celotni družini.
Učinki
čustvene zlorabe so enako škodljivi kot učinki fizične zlorabe.
Težava je, da zakon prepoznava le fizično in spolno nasilje kot
kaznivo dejanje, ne pa tudi čustvene zlorabe, čeprav gre za zelo
razširjeno obliko zlorabe v odnosih. Pomembno je širiti znanje o
čustveni zlorabi, le tako bomo lažje in hitreje zaznali ali
potrebujemo pomoč in podporo.
VIRI:
https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC3876290/
https://mainweb-v.musc.edu/vawprevention/research/defining.shtml
