Družinska dinamika dolgoročno vpliva na način, kako odrasli otroci vidijo sebe, druge in svet. Vpliva tudi na njihove odnose, vedenje in njihovo blaginjo v prihodnosti. Funkcionalno družino bi lahko opisali kot shemo odnosov, kjer prevladujejo spoštovanje, empatija, zaupanje, jasne meje v zasebnosti, jasno določene meje med starševskim in otroškim sistemom, torej kaj so naloge staršev in kaj otrok.
Monika Drozg, magistrica zakonskih in družinskih študijev ter zakonska in družinska terapevtka (stažistka) bo na portalu revijazamojezdravje.si tedensko objavljala kolumne, pa tudi odgovarjala na vaša vprašanja. Pišite na [email protected], vprašanje bomo posredovali strokovnjakinji in na spletni strani tudi odgovorili.
Poleg tega so zagotovljene osnovne človeške potrebe kot so varnost, hrana, higiena, socialni stiki, svoboda intelektualne izbire. Starševska skrb je korektna, brez pretiranih čustvenih bremen za otroka. V funkcionalni družini se govori o tem kako se kdo počuti, česa je koga strah in si člani na tak način regulirajo svoja čutenja.
V primeru, da ima družina več nekoristnih dinamik pa lahko pri članih povzroči ovire v razvoju. Otroci, ki so žrtve disfunkcionalne družine kasneje v odraslosti doživljajo izkrivljeno podobo o sebi, težave s samozavestjo, ne zaupajo svojih občutkom, izogibajo se negativnim občutjem, pogosto imajo težave z ohranjanjem prijateljskih in partnerskih razmerjih, lahko tudi tako močno zatirajo svoja notranja občutja, da se zatečejo k alkoholu, drogam ali kriminalu.
Tipi disfunkcionalnih družin
Disfunkcionalne družine se razvrščajo in ločijo različno, v nadaljevanju jih bomo ločili na pet tipov pri katerih je izrazita določena značilnost v odnosih in v vzgoji.
- Kronično konfliktna družina, kjer se člani med sabo nenehno prepirajo, na način, da škodijo drug drugemu in si zadajajo globoke rane ( preklinjanje, žalitve, obsojanje…)
- Patološke družine, gre za družine kjer ima eden in ali oba starša hude psihične, duševne ali osebnostne motnje ( shizofrenija, bipolarna motnja,…), bodisi duševne okvare zaradi uživanja prepovedanih substanc.
- Kaotična družina, je družina v kateri vlada kaos, otroci nimajo pravil, jasnih mej in omejitev, vzgoja niha med avtoritarno in povsem permisivno. Pogosto se starši ločujejo, živijo drugje, otroci pa menjujejo skrbnike ali celo starejši sorejenci sprejmejo starševsko vlogo. Otroci v kaotičnih družinah imajo po navadi težave s koncentracijo in disciplino.
- Dominantno-podrejena družina, v njej vlada en močno dominanten član družine, ki zavzame mesto t.i. diktatorja, kateri se ne ozira na želje in potrebe drugih članov. Drug partner je po navadi močno depresiven in tesnoben, preostali člani pa so po navadi pasivno ubogljivi in ne kažejo želje po uporu.
- Čustveno oddaljena družina, v kateri si člani ne izkazujejo ljubezni in naklonjenosti. Otroci se od staršev naučijo, da je treba zatirati občutke. V družini vladajo neprijetni občutki ob misli na zaupanje in razkrivanje. Čustveno oddaljene družine so morda ena najmanj očitnih disfunkcionalnih tipov družin.
Jasno je, da nobena družina ni popolna, ter da se v vsaki družini vršijo napake. Če se te napake ponavljajo iz ure v uro in iz dneva v dan lahko govorimo o posledicah in čustveni zlorabi. Dobro je, da znake disfunkcionalne družine prepoznate in jih skušate odpraviti ali najti sogovornika terapevta, ki vam bo pri tem pomagal. V vsaki družini, kjer prevladujejo občutki ljubezni in pripadnosti, pa napake nimajo tolikšne teže, da bi povzročile posledice.