
Prehladi in okužbe zgornjih dihal, ki niso gripa, so najpogostejša nalezljiva bolezen na svetu. Običajno trajajo teden dni in so zelo neprijetni. Američani so izračunali, da je gospodarska škoda, ki jo povzročajo, približno 40 milijard ameriških dolarjev na leto.
Obstaja približno 160 znanih vrst rinovirusov, ki povzročajo prehlad.
Nekateri ljudje za prehladom zbolijo redko, drugi skoraj vsak mesec. Vsaj polovica vseh prehladov je posledica okužb z rinovirusi. Obstaja približno 160 znanih vrst rinovirusov, kar je vzrok, da za prehladom zbolevamo tako pogosto.
Dodatna težava je, da so rinovirusi zelo nagnjeni k mutacijam. Zelo hitro razvijejo odpornost na zdravila in se naučijo izogibati imunosti iz naslova cepljenja oziroma prejšnje izpostavljenosti organizma.
Gen kodira za viruse nujno beljakovino
V poročilu, objavljenem 16. septembra letos v reviji Naure Microbiology, raziskovalci poročajo o novem uspehu pri obvladovanju virusov. Našli so način, kako enetrovirousom (mednje spadajo tudi rinovirusi) preprečiti razmnoževanje znotraj celic. Poskus so izvedli v laboratoriju,uporabili pa so kulture človeških celic in celic miši.
Brez beljakovine SETD3 se enterovirusi ne morejo deliti.
Začasno so izključili gen, ki kodira SETD3 – specifično beljakovino v celicah. Slednjo enterovirusi potrebujejo za to, da se lahko delijo. Poskus je uspešno preprečil delitev virusov tako v celicah miši kot v celicah ljudi.
Poliovirus moril otroke v preteklosti
Eden od najbolj zloglasnih enterovirusov virusov je poliovirus. Povzroča otroško paralizo, do odkritja učinkovitega cepiva v petdesetih letih prejšnjega stoletja pa je povzročil invalidnost in smrt na tisoče otrok. Druga vrsta enterovirusa je od leta 2014 v Evropi in ZDA vpletena v izbruhe akutnega mielitisa, ki se pojavljajo na dve leti.
Izbruhi akutnega mielitisa se pojavljajo na dve leti.
Enterovirusi, ki se širijo po zraku, lahko povzročajo tudi encefalitis (vnetje možganov) in miokarditis (vnetje srca).
S preurejanjem genov do rešitve
Da bi ugotovili, katere beljakovine so ključnega pomena za razmnoževanje virov, so raziskovalci uporabili genski test. Razvili so ga posebej za to priložnost. Potem so ustvarili različne kulture celic, ki jih enetrovirusi lahko okužijo. S tehniko preurejanja genov so naključno izklapljali po en gen v celicah in spremljali, kako to vpliva na razmnoževanje virusov v njih.
Virusi se v celicah brez SETD3 niso mogli več uspešno deliti.
Celice so okužili rinovirusom RC-C15, za katerega je znano, da poslabša astmo pri otrocih. Nato so jih okužili še z enterovirusom EV-C68, ki je vpleten v akutni mielitis. Izkazalo se je, da se v celicah, v katerih ni beljakovine SETD3, ne morejo več uspešno deliti. Njihova sposobnost razmnoževanja se je zmanjšala kar za tisočkrat.
Razmnoževanje virusov zmanjšano za stokrat
Poskus so ponovili na epiteljiskih celicah bronhijev, ki so jih okužili z različnimi rinovirusi ali z virusom EV-D68 in ugotovili, da se je sposobnost razmnoževanja virusov zmanjšala za približno stokrat.
Odkritje daje upanje, da bomo lahko razvili zdravila s širokim protivirusnim delovanjem, so prepričani avtorji študije. »Z njimi se bomo uspešno borili ne le navadnemu prehladu, ampak morda proti vsem enterovirusom, brez da bi zmotili redno delovanje SETD3 v naših celicah,« pa je odkritje pospremil vodja raziskave prof. dr. Jan Carette iz Univerze Harvard.