Avtor: Sanja Vilfan Švajger
Ste vedeli, da nepremičnost ali sedeči življenjski slog poveča tveganje za nastanek krvnih strdkov? In da se trditev nanaša tudi na zaposlene, ki ure in ure sedijo za delovno mizo. V nevarnosti ste torej tudi takrat, ko ste prepričani, da se vam na svetu ne more zgoditi nič hudega.
Nedavno opravljena študija je pokazala, da le 50 odstotkov ljudi ve, kaj je globoka venska tromboza, 80 odstotkov pa ne bi pri sebi prepoznalo znakov pljučne embolije. Zanimivi so izsledki britanske ustanove Lifeblood, ki so pokazali, da se že po uri in pol sedenja pretok krvi na zadnji strani kolena zmanjša za polovico, kar pomeni, da se tveganje za nastanek krvnega strdka podvoji. Tveganje za nastanek smrtonosnega žilnega čepa je pri daljšem sedenju za mizo celo večje od tistega, ki ga večina pozna − namreč sindroma ekonomskega razreda ali daljše nepremičnosti po denimo športni poškodbi.
Saj veste, o čem govorim. O neprijetnem ščemenju že ob sami misli na pet- in večurni let čez Atlantik ter stisnjeno sedenje v cenovno ugodnem potovalnem razredu. Sedeži so postavljeni drug poleg drugega, tako da za noge ostane zelo malo prostora. Ščemenje kaj hitro postane tudi otipljivo, le da se nato preseli v noge in stopala ter po nekaj urah zajame celotno telo. Če ne upoštevate nasvetov in se med letom vsake toliko ne sprehodite po letalu, tvegate žilni dogodek, ki bo zahteval takojšnji obisk urgence.
Krvni strdki, ki povzročajo globoko vensko trombozo, so zastrašujoči. Tisti, ki zamašijo veno v nogi ali pljučih, so tretja najpogostejša srčno-žilna bolezen na svetu, so pa tudi tretji najpogostejši vzrok smrti v bolnišnici (med vzroki, ki se jim je mogoče izogniti). Stroka pozna dejavnike tveganja za nastanek krvnih strdkov, kot so kajenje, nosečnost, debelost, stanje po operativnih posegih idr., žal pa je vedenje o njih med ljudmi premajhno.
Ob jasnem zavedanju posledic, ki jih lahko povzroči vsaka cigareta, grižljaj, ko nismo lačni, ali dodatna ura prijetnega lenarjenja, bi verjetno marsikdo ravnal drugače.
Globalna raziskava ICM iz leta 2014, ki je potekala v 20 državah po vsem svetu, omogoča izvrsten vpogled v ozaveščenost o krvnih strdkih, zlasti v zvezi z globoko vensko trombozo in pljučno embolijo. Številke so resnično presenetljive: kažejo na alarmantno nepoznavanje nevarnosti za nastanek globoke venske tromboze, ki ogroža življenje. Ja, vrzel v znanju nas lahko stane življenja!
Resnost tromboze oziroma krvnih strdkov hitro zasenčijo vsakdanji dogodki, kot so prometne nesreče, ki pritegnejo veliko več pozornosti. Pa vendar je število umrlih na leto zaradi krvnih strdkov v EU višje od skupnega števila umrlih zaradi aidsa, raka dojke in prostate ter žrtev v cestnem prometu skupaj! Krvni strdki v zahodnem svetu ubijajo vsako 37. sekundo.
Krvni strdki lahko prizadenejo vsakogar, ne glede na starost, zato bodite proaktivni, če menite, da ste ogroženi, se pogovorite z zdravnikom, ki vam bo ob preventivnih ukrepih predstavil tudi možnosti zdravljenja, in posredujte svoje novo pridobljeno znanje o nevarnostih tromboze naprej.
Foto (naslovna): Profimedia
Foto (portret): Diana Anđelić
