Dobra ustna higiena ne vodi samo do lepšega nasmeha, pač pa tudi še kako koristi zdravju. Točneje: preprečuje bolezni srca in ožilja. Bolezni torej, ki v razvitem svetu vzamejo največ življenj in pri katerih kljub preventivi incidenca vztrajno narašča.
Atrijska fibrilacija ogroža četrtino populacije
Ena od najpogostejših bolezni srca in ožilja je atrijska fibrilacija, ki se je pogosto zavemo šele takrat ko že povzroči resne težave. Gre za hitro in/ali neredno bitje srca, ki sicer najpogosteje prizadane starejše. Tveganje se začne povečevati po štiridesetem letu starosti, ogrožena pa je četrtina populacije, moški enako,kot ženske. Posledica atrijske fibrilacije so krvni strdki, ki mašijo arterije in lahko povzročijo možgansko kap. Ni pa atrijska fibrilacija edina bolezen, spremlja (predvsem) staranje. Tudi srčno popuščanje prizadane številne starostnike, zdravila zanj pa trenutno ni.
Umivanje zob kot srčno-žilna preventiva
Vendar – obe bolezni lahko preprečimo, in to z rutino, ki jo prakticiramo vsi: umivanjem zob. Analiza podatkov za več kot 160 tisoč ljudi, je namreč pokazala, da so tisti, ki so imeli boljšo ustno higieno, redkeje zboleli za boleznimi srca in ožilja. Raziskavo so opravili korejski raziskovalci, ugotovitve pa objavili v decembrski številki strokovne revije European Journal of Preventive Cardiology.
Več zob v ustih, bolj zdravo srce
Ljudje, ki si zobe ščetkajo trikrat na dan, za 10 odstotkov redkeje zbolijo za atrijsko fibrilacijo in za 12 odstotkov redkeje za srčnim popuščanjem. Tudi odstranjevanje zobnega kamna se je izkazalo kot dobro orodje za srčno-žilno preventivo: ljudje, ki ga prakticirajo, za srčnim popuščanjem zbolijo za 7 odstotkov redkeje. Pošteno je presenetilo tudi dejstvo, kako zelo srčno popuščanje hodi z »roko v roki« s številom manjkajočih zob. Če je slednjih 22 ali več, je pojavnost srčnega popuščanja za neverjetnih 35 odstotkov večja.
Korelacija ostala tudi po obteževanju podatkov
Korelacija med ustno higieno in boleznimi srca in ožilja je ostala tudi potem, ko so upoštevali spol, starost, krvni tlak, debelost, uživanje alkohola in telesno aktivnost. Avtorji študije sicer izpostavljajo, da so v analizo zajeli korejsko populacijo in da ni nujno, da ugotovljeno velja tudi za druga geografska okolja. Prav tako niso opravili RTG slikanja ustne votline za potrditev morebitne parodontalne bolezni. Laboratorijske preiskave, s katerimi bi potrdili srčno-žilne bolezni, niso bile opravljene pri vseh testnih osebah.
Bakterije iz ust izzovejo vnetja po telesu
Možno je, da pogosto umivanje zob zmanjša bakterije v subgingivalnem biofilmu. Nekatere prejšnje raziskave namreč kažejo, da lahko slaba ustna higiena povzroči, da bakterije preidejo iz ust v krvni obtok in izzovejo vnetja po telesu, sta ugotovitve komentirala dr. Pascal Meyre iz Univerzitetne bolnišnice v Baslu (Švica) in dr. David Conen iz Univerze McMaster (Kanada).
Zagotovo je še prezgodaj trditi,da je pogosto umivanje zob učinkovita preventiva atrijske fibrilacije ali srčnega popuščanja, pravita in izpostavljata, da »je vloga vnetja pri razvoju srčno-žilnih bolezni vse bolj očitna«.