Celice (tudi možganske) ščiti pred staranjem, varuje pred boleznimi srca in ožilja, zavira nastajanje krvnih strdkov ter metabolni sindrom. Pri že razviti sladkorni bolezni je lahko v podporo zdravljenju z zdravili.
Na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Mariboru so pred nekaj leti izvedli študijo, v kateri so primerjali prehransko dopolnilo Resveratrol Forte z nekaterimi naravnimi viri resveratrola: z borovnicami, s figami, z granatnim jabolkom, goji jagodami. Uporabili so liofilizirane sadeže. Za omenjeno prehransko dopolnilo so se odločili, zato ker ima visoko vsebnost čistega resveratrola (200 miligramov v eni kapsuli) ter dodane druge polifenole, ki omogočajo sinergični učinek. Izmerili so totalno vsebnost polifenolov in antioksidativno učinkovitost. Izkazalo se je, da so v študijo zajeti naravni viri dosegli manj kot 40-odstotno totalno vsebnost polifenolov, Resveratrol Forte pa 52 %. Tudi njegova antioksidativna učinkovitost (uporabili so test DPPH (2,2-difenil-1-pikrilhidrazil) je bila izjemno visoka.
Učinkovitost podprta z več kot 15 tisoč študijami
Zgodba z resveratrolom se je začela pred nekaj desetletji, ko je zanimanje znanosti vzbudil t. i. francoski paradoks. Govori o tem, da Francozi, čeprav jedo veliko mastne hrane, za boleznimi srca in ožilja zbolevajo veliko manj kot narodi, pri katerih se krožniki ne šibijo pod polnomastnimi siri in drugo mastno hrano, ki razvaja brbončice. Maščoba je namreč ključna pri tem, kako okušamo hrano. Raziskovalci so kmalu identificirali učinkovino, ki pri tem igra ključno vlogo: resveratrol v rdečem vinu, in tudi ugotovili, da resveratrol ne pripada ekskluzivno »rujni kapljici«. Sintetizira ga veliko rastlin, z njim pa si pomagajo, ko so ogrožene zaradi stresa in/ali okužbe. Resveratrol je postal ena izmed najbolj preučevanih naravnih učinkovin. Znanstvene objave so se množile, molekula – gre za polifenolni fitoaleksinin – je presenečala na vsakem koraku. Do danes je objavljenih več kot 15 tisoč študij, ki dokazujejo koristnost resveratrola za zdravje ljudi pri preventivi in podpori zdravljenju z zdravili.
Resveratrol je kot prvi izoliral japonski kemik Takaoka iz korenine bele čmerike leta 1940 in leta 1963 še iz korenine japonskega dresnika. Do danes so ga našli v več kot 70 rastlinah, ki ga proizvajajo kot odziv na poškodbe ali ko jih napadejo patogene bakterije ali glive. Pri ljudeh deluje kardioprotektivno, nevroprotektivno, vazorelaksantno in imunomodulatorno.
Terapevtski odmerek s hrano težko dosegljiv
Resveratrol (3,5,4-trihidroksistileben) je fitoaleksin. Spada med polifenole, v rastlinah pa nastaja s pomočjo encima stilben sintaze. Ima dva fenolna obroča, ki sta povezana z dvojno stransko vezjo, ki določa, ali bo resveratrol v cis- ali transobliki. Transoblika se pod vplivom UV-sevanja spremeni v cisobliko. Najmočnejše terapevtske učinke ima transoblika resveratrola, ki je stabilna pri sobni in telesni temperaturi in kislem okolju (sprememba pH v alkalnega povzroči razgradnjo molekule). Terapevtski odmerek je 200 miligramov resveratrola dnevno, kar z običajno prehrano težko dosežemo. Za tak učinek bi na primer morali vsak dan pojesti kilogram borovnic ali dva kilograma rdečih jagod. Resveratrol je biološko visokoizkoristljiv: pol ure po zaužitju se ga absorbira približno 70 %, delež pa je odvisen od delovanja jeter in strukture črevesne mikrobiote – več kot je v njej komenzalnih (koristnih) bakterij, več resveratrola bo prešlo iz črevesja v kri in z njo do celic.
Polifenoli so skupina molekul z več fenolnimi obroči. Gre za sekundarne snovi, ki jih izdelujejo rastline, predvsem z namenom lastne zaščite (lahko si jih predstavljamo kot neke vrste »imunski sistem« pri rastlinah). V naravi so prisotni v tako rekoč vseh rastlinskih vrstah pa tudi v nekaterih vrstah insektov. Med najbolj znane polifenole spadajo: antociani, izoflavoni, katehini, resveratrol, kurkumin.
Resveratrol kot antioksidant
Resveratrol prehaja skozi celično steno in vpliva na kontrolne mehanizme, ki narekujejo njeno delovanje. Najbolj poznan je po svojem antioksidativnem vplivu ter kot »preprečevalec« bolezni srca in ožilja (ki so najpogostejši vzrok za umiranje v razvitem svetu), ima pa tudi veliko drugih dokazanih koristnih učinkov.
Resveratrol preprečuje oksidacijske procese, pri katerih nastajajo prosti radikali – zelo reaktivne molekule, ki vsebujejo kisik in imajo neparno število elektronov. Prosti radikali agresivno reagirajo z drugimi molekulami v telesu in povzročajo poškodbe DNK, oksidacijo lipidov, denaturacijo (izgubo strukture) beljakovin … Antioksidant (resveratrol je eden najmočnejših) omogoči, da se njegov prosti elektron veže s prostim elektronom prostih radikalov in tako prepreči neželene kemijske reakcije z drugimi molekulami, ki bi poškodovale celice.
Zaščita pred kapjo in sladkorno boleznijo
Med najbolj raziskanimi lastnosti resveratrola so njegovi kardioprotektivni učinki, predvsem zaščita pred aterosklerozo in krvnimi strdki (ki vodijo v možgansko kap ali srčni infarkt). Mehanizmi, ki to omogočajo, so sposobnost resveratrola za zaustavitev TNF-koagulacijskih faktorjev (kar zavira nastajanje krvnih strdkov) in povečanje proizvodnje dušikovega oksida (kar prepreči vnetne procese in s tem poškodbe žil). Študije potrjujejo, da resveratrol kot preventiva zniža tveganje za srčno popuščanje, koronarne bolezni, hipertenzijo in dislipidemijo (motnjo v presnovi maščob). Zmanjša tudi škodljive učinke uživanja visokokalorične hrane in uravnava raven krvnega sladkorja prek vpliva na betacelice trebušne slinavke.
Viri:
Meng, X., Zhou, J., Zhao, C. N., Gan, R. Y., Li, H. B. Health Benefits and Molecular Mechanisms of Resveratrol: A Narrative Review. Foods. 2020 Mar 14; 9(3): 340. doi: 10.3390/foods9030340. PMID: 32183376; PMCID: PMC7143620.
Salehi, B., Mishra, A. P., Nigam, M., Sener, B., Kilic, M., Sharifi – Rad, M., Fokou, P. V. T., Martins, N., Sharifi – Rad, J. Resveratrol: A Double-Edged Sword in Health Benefits. Biomedicines. 2018 Sep 9; 6(3): 91. doi: 10.3390/biomedicines6030091.
Weiskirchen, S., Weiskirchen, R. Resveratrol: How Much Wine Do You Have to Drink to Stay Healthy? Adv Nutr. 2016 Jul 15; 7(4): 706–18. doi: 10.3945/an.115.011627. PMID: 27422505; PMCID: PMC4942868.
Liu, Y., Liu, Y., Chen, H., Yao, X., Xiao, Y., Zeng, X., Zheng, Q., Wei, Y., Song, C., Zhang, Y., Zhu, P., Wang, J., Zheng, X. (2015). Synthetic Resveratrol Derivatives and Their Biological Activities: A Review. Open Journal of Medicinal Chemistry, 5, 97–105. doi: 10.4236/ojmc.2015.54006.
Bertelli, A. A., Das, D. K. Grapes, wines, resveratrol, and heart health. J Cardiovasc Pharmacol. 2009 Dec; 54(6): 468–76. doi: 10.1097/FJC.0b013e3181bfaff3. PMID: 19770673.
Burns, J., Yokota, T., Ashihara, H., Lean, M. E., Crozier, A. Plant foods and herbal sources of resveratrol. J Agric Food Chem. 2002 May 22; 50(11): 3337–40. doi: 10.1021/jf0112973. PMID: 12010007.
Takaoka, M. J. (1940). Of the Phenolic Substances of White Hellebore (Veratrum grandiflorum Loe. fil.). J Faculty Sci Hokkaido Imperial University, 3, 1–16.
World of mulecules; https://www.worldofmolecules.com/antioxidants/resveratrol.htm
Prehrana.si, nacionalni portal o hrani in prehrani. www. prehrana.si
