Nahaja se v dveh oblikah: cis in trans. Trans oblika je aktivna in pozitivno vpliva na celice, vendar je manj stabilna in prehaja v cis obliko. Resveratrol je kot prvi izoliral japonski kemik Takaoka iz korenine bele čmerike leta 1940 ter 1963 še iz korenine japonskega dresnika. Do danes so ga našli v več kot 70 rastlinah, ki ga proizvajajo kot odziv na poškodbe ali ko jih napadejo patogene bakterije ali glive.
Rdeče vino in grozdne peške sta najboljša vira naravnega antioksidanta resveratrola, ki varuje pred boleznimi srca in ožilja in ki si je v zgolj nekaj letih po odkritju priboril pomembno mesto v preventivi celostnega zdravja. V študijah »in vitro« se je izkazal kot univerzalni zaščitnik celic pred uničujočimi posledicami prostih radikalov. Njegova »slabost« je, da ga naravnih oblikah zaužijemo preprosto premalo, da bi lahko imel opazni terapevtski učinek. Še posebej, ker se ga večina oralno zaužitega pretvori v glukonat in sulfonat, ki nimata posebnega učinka.
Pozitivni vplivi resveratrola so številni
Kot že omenjeno, resveratrol zavira sistemsko vnetje, znižuje krvni tlak, upočasnjuje arteriosklerozo, zavira staranje, ščiti kožo pred škodljivimi vplivi UV žarkov in znižuje tveganje za nastanek raka. Mehanizmi delovanja resveratrola še niso povsem razloženi, verjetno pa gre za aktivacijo genov SIRT-1 in PGC1-1 (alfa), ki v celicah zvišata aktivnost mitohondrijev ter celo ponovno aktivirata že okvarjene. S staranjem celice se namreč število aktivnih mitohondrijev v njej zmanjšuje, kar slabi njeno delovanje. Prisotnost resveratrola v celicah močno zmanjšuje škodne učinke prostih radikalov. Prosti radikali so molekule (lahko tudi atomi, ioni..), ki imajo neparno število elektronov (eden jim »manjka«) in so zato zelo kemijsko aktivni, saj želijo »zapolniti« prazno mesto. Tovrstne reakcije potekajo nenadzorovano, mimo kontrolnih mehanizmov in so škodljive za celice, saj jih poškodujejo. Telo jih nevtralizira s pomočjo encimskih sistemov in antioksidantov ter se tako brani pred bolezenskimi spremembami v tkivih. Eden od najmočnejših antioksidantov je prav resveratrol.
Terapevtski odmerek s hrano težko dosegljiv
Resveratrol (3,5,4-trihidroksistileben) je fitoaleksin. Spada med polifenole, v rastlinah pa nastaja s pomočjo encima stilben sintaze. Ima dva fenolna obroča, ki sta povezana z dvojno stransko vezjo, ki določa, ali bo resveratrol v cis ali trans obliki. Trans oblika se pod vplivom UV sevanja spremeni v cis obliko. Najmočnejše terapevtske učinke ima trans oblika resveratrola, ki je stabilna pri sebni in telesni temperaturi ter kislem okolju (sprememba pH v alkalnega privede do razgradnje molekule). Terapevstki odmerek je 200 miligramov resveratrola na dan, kar z običajno prehrano težko dosežemo. Za tak učinek bi na primer morali vsak dan pojesti kilogram borovnic ali dva kilograma rdečih jagod. Resveratrol je biološko visoko izkoristljiv: pol ure po zaužitju se ga absorbira približno 70 %, delež pa je odvisen od delovanja jeter in strukture črevesne mikrobiote – več, kot je v njej komenzalnih (koristnih) bakterij, več resveratrola bo prešlo iz črevesja v kri in z njo do celic.
Resveratrol (in druge antioksidante) proizvajajo rastline za lastno zaščito
Polifenoli so skupina molekul z več fenolnimi obroči. Gre za sekundarne snovi, ki jih izdelujejo rastline predvsem z namenom lastne zaščite (lahko si jih predstavljamo kot neke vrste vrste »imunski sistem« pri rastlinah). V naravi so prisotni v tako rekoč vseh rastlinskih vrstah, pa tudi v nekaterih vrstah insektov. Med najbolj znane polifenole spadajo: antociani, izoflavoni, katehini, resveratrol, kurkumin.
Na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze Maribor so pred nekaj leti izvedli študijo, v kateri so primerjali prehransko dopolnilo Resveratrol Forte z nekaterimi naravnimi viri resveratrola: borovnicami, figami, granatnim jabolkom, goji jagodami. Uporabili so liofilizirane sadeže. Za omenjeno prehransko dopolnilo so se odločili zato, ima visoko vsebnost čistega resveratrola (200 miligramov v eni kapsuli) ter dodane druge polifenole, ki omogočajo sinergični učinek. Izmerili so totalno vsebnost polifenolov in antioksidativno učinkovitost. Izkazalo se je, da so v študijo zajeti naravni viri dosegli manj kot 40 % totalno vsebnost polifenolov, Resveratrol Forte pa 52 %. Tudi njegova antioksidativna učinkovitost (uporabili so test DPPH (2,2-difenil-1-pikrilhidrazil) je bila izjemno visoka.
Izbrani viri:
Meng X, Zhou J, Zhao CN, Gan RY, Li HB. Health Benefits and Molecular Mechanisms of Resveratrol: A Narrative Review. Foods. 2020 Mar 14;9(3):340. doi: 10.3390/foods9030340. PMID: 32183376; PMCID: PMC7143620.
Salehi B, Mishra AP, Nigam M, Sener B, Kilic M, Sharifi-Rad M, Fokou PVT, Martins N, Sharifi-Rad J. Resveratrol: A Double-Edged Sword in Health Benefits. Biomedicines. 2018 Sep 9;6(3):91. doi: 10.3390/biomedicines6030091.
Weiskirchen S, Weiskirchen R. Resveratrol: How Much Wine Do You Have to Drink to Stay Healthy? Adv Nutr. 2016 Jul 15;7(4):706-18. doi: 10.3945/an.115.011627. PMID: 27422505; PMCID: PMC4942868.
Liu, Y. Liu, Y. , Chen, H. , Yao, X. , Xiao, Y. , Zeng, X. , Zheng, Q. , Wei, Y. , Song, C. , Zhang, Y. , Zhu, P. , Wang, J. and Zheng, X. (2015) Synthetic Resveratrol Derivatives and Their Biological Activities: A Review. Open Journal of Medicinal Chemistry, 5, 97-105. doi: 10.4236/ojmc.2015.54006.
Bertelli AA, Das DK. Grapes, wines, resveratrol, and heart health. J Cardiovasc Pharmacol. 2009 Dec;54(6):468-76. doi: 10.1097/FJC.0b013e3181bfaff3. PMID: 19770673.
Burns J, Yokota T, Ashihara H, Lean ME, Crozier A. Plant foods and herbal sources of resveratrol. J Agric Food Chem. 2002 May 22;50(11):3337-40. doi: 10.1021/jf0112973. PMID: 12010007.
Takaoka, M.J. (1940) Of the Phenolic Substances of White Hellebore (Veratrum grandiflorum Loe. fil.). J Faculty Sci Hokkaido Imperial University, 3, 1-16.
World of mulecules; https://www.worldofmolecules.com/antioxidants/resveratrol.htm
Prehrana.si, nacionalni portal o hrani in prehrani. www. prehrana.si