Avtor: prof. dr. Rok Accetto, dr. med.
Zvišan krvni tlak ali hipertenzija je pomemben dejavnik tveganja za bolezni srca, možgansko kap, ledvične bolezni in celo za bolezni oči. Svetovna statistika nas uči, da skoraj vsak četrti odrasel človek na svetu (skupno skoraj 1,8 milijarde ljudi) živi s hipertenzijo.
»Ko se bolnik napoti k zdravniku, je nedvomno v določenem stresu, saj je v napetem pričakovanju, ali bo zdravnik ugotovil ‘kaj hudega’. Zato je krvni tlak v ordinaciji višji od običajnega. O hipertenziji ali učinku bele halje govorimo, zato ker je po navadi zdravnik oblečen v belo haljo. Ta učinek je manj izražen, če krvni tlak meri medicinska sestra. Celo pri 25 % ljudi ugotavljamo učinek bele halje. Zato lahko pride do napačne diagnoze, kar vodi tudi do nepotrebnega zdravljenja.«
Ali izmerjen normalen krvni tlak v ambulanti res izključuje bolezen?
»Nasprotje hipertenzije ali učinka bele halje je prikrita hipertenzija. Krvni tlak, izmerjen v ordinaciji, je povsem normalen, v dnevu pa je zvišan. V takem primeru diagnoze arterijske hipertenzije ne postavimo, bolnika ne zdravimo in ga s tem po nepotrebnem izpostavljamo večjemu tveganju za srčno-žilno obolevnost in celo smrt.«
Prof. dr. Rok Accetto, dr. med., UL, Medicinska fakulteta, Katedra za interno medicino; UKC Ljubljana, Interna klinika, KO za hipertenzijo. |
»Krvni tlak je lahko visok le zjutraj, ko se prebudimo in vstanemo iz postelje. To je lahko povsem normalno stanje, saj krvni tlak v dnevu niha. Ob večjih psihičnih in fizičnih obremenitvah je višji, ko smo sproščeni in umirjeni, pa je nižji. Najnižji je ponoči, ko spimo. Seveda je pri ljudeh, ki delajo ponoči, ta ritem spremenjen. Krvni tlak nekoliko niha tudi sezonsko. Samo ena meritev je torej premalo, da bi ugotovili morebitno bolezen – arterijsko hipertenzijo.«
Kako pravilno in zanesljivo postaviti diagnozo arterijske hipertenzije?
»Diagnozo arterijske hipertenzije lahko postavimo le z merjenjem krvnega tlaka. Merimo ga lahko kadar koli in kjer koli. Namesto klasičnih živosrebrnih sfigmomanometrov (živo srebro je strupeno) ob sočasni uporabi slušalk (stetoskopa) za poslušanje žilnih tonov vse pogosteje uporabljamo oscilometrične merilnike krvnega tlaka, ki so preprostejši za uporabo. Za pravilno oceno višine krvnega tlaka posameznika uporabimo meritve v ordinaciji, meritve doma ali pa samodejno celodnevno merjenje krvnega tlaka s posebnimi merilniki.«
Izbira merilnika
V uporabi je več vrst merilnikov. Klasični merilnik je živosrebrni manometer, ki pa zaradi strupenega živega srebra, ki ga vsebuje, ni priporočljiv. Aneroid je podobna priprava na vzmet. Za merjenje pa je treba uporabiti tudi slušalke, s katerimi med merjenjem poslušamo tone v komolčni kotanji; manšeto napihnemo ročno z gumijasto tlačilko.
Najbolj uporabljani so t. i. elektronski merilniki, ki merijo krvni tlak samodejno; uporabljajo t. i. oscilometrično metodo. Za merjenje ne potrebujemo slušalk.
Prof. Rok Accetto je pripravil vrsto zapisov o krvnem tlaku. Prihodnjič preberite o napotkih, kako izmerimo krvni tlak v ordinaciji in doma, ter o nižanju krvnega tlaka brez zdravil.
Foto: Profimedia