
Nezapleteno esencialno arterijsko hipertenzijo je lahko prepoznati, za preprečevanje zapletov pa je ključna zgorna postavitev diagoze, ustrezno zdravljenje ter spremljanje bolnikov. Večino bolnikov z arterijsko hipertenzijo pri nas obravnavanjo v ambulantah družinskih zdravnikov, v timu pa poleg zdravnika sodeluje tudi diplomirana medicinska sestra.
Kaj je pokazala slovenska študija
V drugi, prospektivni opazovalni raziskavi so ocenili stanje bolnikov z nezapleteno esencialno arterijsko hipertenzijo v smislu doseganja ciljne vrednost krvnega tlaka pri nas. Šlo je za bolnike, ki v ambulantah družinskih zdravnikov predhodno še niso bili obravnavani. V raziskavo so zajeli 1060 bolnikov iz 158 ambulant družinske medicine, spremljali pa so jih šest mesecev marca 2019. Ob koncu spremljanja so ocenili urejenost krvnega tlaka. Povprečna starost vključenih bolnikov je bila bila 58,6 let, razmerje med spoloma je bilo 55 proti 44 odstotkov v korist žensk.
Ciljni krvni tlak je za vsakega bolnika določil njegov osebni zdravnik, pri čemer je upošteval tako bolnikove značilnosti kot smernice za zdravljenje aretrijske hipertenzije. Pri 900 bolnikih (84,9 %) je bil ciljni krvni tlak pod 140/90 mm Hg, pri 132 bolnikih (12,5 %) pod 140/85 mm Hg (bolniki s sladkorno boleznijo) in pri 15 bolnikih (1,4 %) pod 150/90 mm Hg (izjeme). Pri preostalih bolnikih podatek o ciljnem krvnem tlaku ni bil podan. Ob vstopu v raziskavo je bila povprečna vrednost sistoličnega krvnega tlaka 165,2± 14,5 mm Hg, diastoličnega pa 96,2 ± 10,0 mm Hg. Večina bolnikov (skoraj 71 odstotkov) je imelo pridružene dejavnike tveganja za bolezni srca in ožilja. Pri 38,5 % vključenih bolnikov je bilo sržno-žilno tveganje ocenjeno kot veliko oziroma zelo veliko.
Referenčne ambulante pomembna pomoč
Bolniki so bili ob vključitvi v raziskavo zdravljeni nefarmakološko (1,3 %), z antihipertenzivnim zdravilom v monoterapiji (59,3 %) in kombinacijo dveh ali več antihipertenzivnih zdravil (39,4 odstotke). Po koncu spremljanja so bili vsi bolniki zdravljeni z zdravili: 43,2 % z antihipertenzivnim zdravilom v monoterapiji in 56,5 % s kombinacijo dveh ali več antihipertenzivnih zdravil. 31,6 % bolnikov je med spremljanjem opravilo obisk pri diplomirani medicinski sestri. Raziskavo je zaključilo 929 (87,6 %) bolnikov. Povprečna vrednost sistoličnega KT ob zaključku raziskave je bila 135,4 ± 10,9 mm Hg, diastoličnega pa 81,8 ± 8,0 mm H. Ciljni krvni tlak je dosegla več kot polovica bolnikov (63,3 odstotkov).
Ugotovitve kažejo na pomembno izboljšanje nadzora krvnega tlaka glede na podatke izpred več kot desetletja in pred uvedbo referenčnih ambulant družinske medicine, izpostavljajo avtorji. Ker je bilo v raziskavo vključeno veliko število ambulant in bolnikov, so izsledki dober pokazatelj stanja na področju arterijske hipertenzije pri nas. Terapevtski pristop lahko še izboljšali s kombinacijo dveh ali treh zdravilnih učinkovin v eni tableti, kar narekujejo tako evropske smernice za hipertenzijo kot protokol za vodenje bolnikov z arterijsko hipertenzijo v ambulantah družinske medicine, delno prilagojen leta 2019.
Viri:
Petek Šter M, Barbič Žagar B. Obravnava bolnikov z arterijsko hipertenzijo v ambulantah družinske medicine v Sloveniji – Ocenja stanja po uvedni referenčnih ambulant. Zdrav Vestn. 2021; 90 (9-10): 478-87. DOI:https://doi.org/10.6016/ZdravVestn.3069
Zhu Z, Yan W, Yu Q, Wu P, Bigambo FM, Chen J. Association between Exercise and Blood Pressure in Hypertensive Residents: A Meta-Analysis. Evid Based Complement Alternat Med. 2022;2022:2453805. Published 2022 Jan 11. doi:10.1155/2022/2453805