Slovenija sodi med države z najvišjo obolevnostjo, bolezni pa so izpostavljeni predvsem posamezniki, ki se veliko zadržujejo v naravi. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) število prijavljenih primerov KME iz leta v leto niha, v povprečju pa je letno prijavljenih približno 170 primerov bolezni.
Strokovnjaki opozarjajo, da se kljub aktivnemu ozaveščanju o nevarnih posledicah bolezni za cepljenje še vedno odloča premalo ljudi. Neopazen pik klopa lahko silovito spremeni kakovost življena. A s pravočasnim cepljenjem lahko preprečimo okužbo s klopnim meningoencefalitisom. NIJZ želi z uvedbo brezplačnega cepljenja postopoma doseči vedno večjo zaščito slovenskih prebivalcev pred okužbo s klopnim meningoencefalitisom. Zato je zadnja leta nacionalni program cepljenja (od 2019) dopolnjen z brezplačno vakcinacijo za otroke, stare 3 leta, pa tudi za skupino odraslih.
Cepljenje je dokazano najučinkovitejši ukrep za preprečevanje določejnih nalezljivih bolezni in eden najvarnejših medicinskih posegov. Osnovno cepljenje proti KME zajema tri odmerke. Priporočljivo je, da se cepljenje s prvima dvema odmerkoma opravi v zimskih mesecih z enomesečnim razmikom, da se zaščita pred boleznijo vzpostavi še pred aktivnostjo klopov. Tretji odmerek sledi čez 5 do 12 mesecev, nato pa so potrebni poživitveni odmerki, prvi čez tri leta, pozneje pa na pet let. Po 50. oziroma 60. letu starosti (glede na cepivo) so priporočljivi poživitveni odmerki na tri leta.
Klopi – nevarnost za okužbo od februarja do novembra
Klopni meningoencefalitis (KME) je virusna bolezen osrednjega živčevja, ki je v Sloveniji endemična. Bolezen ogroža predvsem ljudi, ki se v obdobju aktivnosti klopov, najpogosteje od maja do oktobra, zadržujejo v naravnih žariščih bolezni. Klopi živijo predvsem v gozdni podrasti, v grmovju vlažnih mešanih gozdov, v travi in celo na vrtu. Do nadmorske višine 600 metrov je klopov veliko, v višjih legah pa jih je manj. Klopi prezimijo v listju, v skorji drevesnih debel in površinskih zemeljskih plasteh. Ko se temperatura tal poviša, postanejo aktivni. Mila zima in vlažna pomlad okrepita dejavnost klopov, tako da se nevarnost okužbe začne včasih že februarja in traja vse do novembra. Klopni meningoencefalitis se pojavlja sezonsko, obolevnost pa je najvišja na Gorenjskem in Koroškem.
Po 50. letu se cepimo s poživitvenimi odmerki vsaka tri leta
Kot je pojasnil infektolog prof. Franc Strle, se prva faza bolezni prične približno teden do 14 dni po vbodu s slabim počutjem. Pri večini bolnikov se po vmesnem izboljšanju pojavi druga faza bolezni z visoko telesno temperaturo, močnim glavobolom, slabostjo, bruhanjem. Bolezen v veliki večini primerov zahteva bolnišnično zdravljenje, bolnika pa zdravijo simptomatsko. Okužba s klopnim meningoencefalitisom pusti trajne posledice, med katere sodijo glavoboli, vrtoglavice, motnje sluha, zmanjšana sposobnost koncentracije in ohromitve. Do teh pride v petih do 10 odstotkih primerov, odstotek bolnikov tudi umre.
Prof. Strle opozarja na pravočasno zaščito pred boleznijo: »Strokovnjaki vsako leto opozarjamo na pomen pravočasne zaščite s cepljenjem, za katero se danes še vedno odloča premalo ljudi. Klopni meningoencefalitis lahko namreč na zdravju pusti resne posledice za vse življenje. Bolezen zahteva tudi dolgotrajno zdravljenje in rehabilitacijo, ki je povezana z ogromnimi stroški.« Poudari tudi, da na okužene klope ne naletimo samo v gozdu, ampak tudi na domačih vrtovih in parkih v mestnem okolju.