Letošnja jesen prinaša glede cepljenja proti okužbi s klopnim meningoencefalitisom tudi pomembne novosti. Nacionalni program cepljenja namreč razen za otroke, stare tri leta, po novem prinaša tudi brezplačno cepljenje za vse, ki so dopolnili 49 let. Iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) so namreč že julija sporočili, da želijo z uvedbo novih brezplačnih cepljenj postopoma doseči vedno večjo zaščito slovenskih prebivalcev pred okužbo s klopnim meningoencefalitisom.
Strokovnjaki vsako leto opozarjamo na pomen pravočasne zaščite s cepljenjem, za katero se danes še vedno odloča premalo ljudi, pojasnjuje infektolog prof. dr. Franc Strle.
Včasih je okužba mogoča že februarja
Klopni meningoencefalitis je virusna bolezen osrednjega živčevja, ki je v Sloveniji endemična. Bolezen ogroža predvsem ljudi, ki se v obdobju aktivnosti klopov, najpogosteje od maja do oktobra, zadržujejo v naravnih žariščih bolezni. Klopi se nahajajo predvsem v gozdni podrasti, grmovju vlažnih mešanih gozdov, v travi in celo na vrtu. Do nadmorske višine 600 metrov je klopov veliko, v višjih legah pa jih je manj. Klopi prezimijo v listju, skorji drevesnih debel in v površinskih zemeljskih plasteh. Ko se temperatura tal poviša, postanejo aktivni. Mila zima in vlažna pomlad okrepita dejavnost klopov, tako da se nevarnost okužbe s klopi začne včasih že februarja in traja vse do novembra.
V Sloveniji imamo vzpostavljen dober in učinkovit nacionalni program cepljenja, ki se redno dopolnjuje. Podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) o epidemiološkem spremljanju KME kažejo, da je obolevnost za KME v Sloveniji visoka, posebej pri starejših, pri katerih je tudi težji potek zdravljenja. NIJZ ocenjuje, da je približno 16 % prebivalcev cepljenih z najmanj enim odmerkom, redno pa se cepi okoli 7 % prebivalcev.
V zadnjem desetletju letno povprečno zboli okoli 170 oseb; lani je bilo prijavljenih 153 primerov. Pojavlja se sezonsko, obolevnost pa je najvišja na Gorenjskem in Koroškem. Kot je pojasnil infektolog prof. Franc Strle s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana, se prva faza bolezni začne približno od enega do dveh tednov po vbodu, in sicer s slabim počutjem. Pri večini bolnikov se po vmesnem izboljšanju pojavi druga faza bolezni z visoko telesno temperaturo, močnim glavobolom, s slabostjo, z bruhanjem.
Po 50. letu se cepimo s poživitvenimi odmerki vsaka tri leta
Cepljenje je dokazano najučinkovitejši ukrep za preprečevanje določenih nalezljivih bolezni in eden najvarnejših medicinskih posegov. Osnovno cepljenje proti KME zajema tri odmerke. Priporočljivo je, da se cepljenje s prvima dvema odmerkoma opravi v zimskih mesecih z enomesečnim razmikom, da se zaščita pred boleznijo vzpostavi še pred aktivnostjo klopov. Tretji odmerek sledi čez 5–12 mesecev, nato pa so potrebni poživitveni odmerki, prvi čez tri leta, pozneje pa na pet let. Po 50. oziroma 60. letu starosti (glede na cepivo) so priporočljivi poživitveni odmerki na tri leta.
Bolezen v veliki večini primerov zahteva bolnišnično zdravljenje, bolnika pa zdravijo simptomatsko. Okužba s klopnim meningoencefalitisom pusti trajne posledice, med katere sodijo: glavoboli, vrtoglavice, motnje sluha, zmanjšana sposobnost koncentracije in ohromitve. Do teh pride v petih v do 10 odstotkih primerov, odstotek bolnikov tudi umre.
Prof. Strle opozarja na pravočasno zaščito pred boleznijo: »Strokovnjaki vsako leto opozarjamo na pomen pravočasne zaščite s cepljenjem, za katero se danes še vedno odloča premalo ljudi. Klopni meningoencefalitis lahko namreč na zdravju pusti resne posledice za vse življenje. Bolezen zahteva tudi dolgotrajno zdravljenje in rehabilitacijo, ki sta povezana z ogromnimi stroški.« Poudari tudi, da na okužene klope ne naletimo samo v gozdu, ampak tudi na domačih vrtovih.
