V raziskavo je bilo vključenih 2264 pijač, ki so bile na tržišču Slovenije prisotne v letih 2017 oz. 2019. Rezultati raziskave so pokazali, da se je med obema letoma delež pijač s sladili povečal s 13% na 16%. Pomembna razlika pa je bila opažena predvsem pri energijskih pijačah, kjer se je ta delež povečal s 17% na 42%.
Sladkor in tveganje za nenalezljive bolezni
Prekomerno uživanje sladkorjev je dejavnik tveganja za nenalezljive kronične bolezni, kot so debelost, sladkorna bolezen in srčno-žilne bolezni. V Sloveniji je prekomerno hranjenih več kot polovica odraslih, povečuje pa se tudi prisotnost sladkorne bolezni. Brezalkoholne pijače so eden izmed pomembnih virov sladkorjev, a je pri nekaterih skupinah prebivalcev njihovo uživanje, kljub poznanim negativnim učinkom, še vedno na visokem nivoju. Predvsem pri mladostnikih, pri katerih se je podatkih raziskave HBSC v zadnjih desetih letih odstotek rednih porabnikov sicer pomembno znižal, vendar sladkane pijače vsak dan še vedno uživa skoraj 15% mladostnikov.
Polovica brezalkoholnih pijač pri nas je sladkih
Ugotovljene so bile tudi nekatere razlike pri uporabi vrste sladil. Uporaba sladil v pijačah je bila pričakovano tesno povezana z energijsko vrednostjo pijač. Ob delnem nadomeščanju sladkorjev s sladili se je zmanjšala skoraj za polovico, ob izključni uporabi sladil pa so imele pijače večinoma zanemarljivo energijsko vrednost. Čeprav se je delež brezalkoholnih pijač z dodanimi sladkorji od 2017 do 2019 zmanjšal, pa so te še vedno predstavljale približno polovico vseh razpoložljivih brezalkoholnih pijač na tržišču.
Razlike pri uporabi vrste sladil
Prof. dr. Igor Pravst, Inštitut za nutricionistiko: »V največji meri so se uporabljala intenzivna sladila acesulfam K, sukraloza in aspartam. Pri slednjem smo opazili značilen trend zmanjševanja uporabe, pri sukralozi pa se uporaba povečuje. Zanimivo nismo zaznali kakšnih bistvenih razlik pri uporabi precej oglaševanih steviol glikozidov. V pijačah so bile sicer v večini primerov prisotne mešanice različnih sladil, kot samostojni sladili pa sta se uporabljala le sukraloza in steviol glikozidi.«
Umetna sladila bolj ogrožajo otroke
Tako kot pri mnogih drugi aditivih, tudi pri sladilih zelo visok prehranski vnos lahko predstavlja tveganje za zdravje. Bolj ogroženi so otroci, ker imajo bistveno manjšo telesno maso kot odrasli, zato hitreje presežejo še sprejemljiv dnevni vnos sladil. Še bolj izražen problem pa je, da se z uporabo sladil v izdelkih, po katerih posegajo otroci in mladostniki, navaja na prekomerno sladek okus in hranilno revno prehrano.
Raziskavo v celoti najdete TUKAJ.
