Bakterijska vaginoza pa ne povzroča težav samo nosečnicam. Z njo se dnevno srečuje od 50 do 70 odstotkov vseh žensk, veliko pa jih za to, da jo imajo, sploh ne ve.
O tem, kako prepoznati in zdraviti bakterijsko vaginozo in zakaj je pomembno, da smo pozorni na sestavo vaginalne mikrobiote, smo prisluhnili na strokovnem dogodku Šola diagnostike in sodobnega zdravljenja v ginekologiji in nosečnosti, ki je potekal v začetku marca v Domus medica v Ljubljani. Podrobneje o eni pogostejših ginekoloških težav smo se pogovarjali z Lucijo Kuder, dr. med., specialistko ginekologije in porodništva, z Oddelka za perinatologijo UKC Maribor.
Največji problem, ki ga imajo ženske z bakterijsko vaginozo, je nastanek bakterijskega biofilma, ko se škodljive bakterije med seboj povežejo, obdajo z matriksom in začnejo izločati mucil. S tem postanejo močnejše in odpornejše na vplive iz okolja, predvsem proti laktobacilom, ki se normalno nahajajo v zdravi nožnici in jo varujejo.
Ko se pojavi bakterijska vaginoza, laktobacili skoraj izginejo, namesto njih pa se v nožnici razvijejo anaerobne bakterije, na začetku pove ginekologinja Lucija Kuder in nadaljuje: »Bakterijski biofilm so skupina nekoristnih mikrobov, ki se stikajo na površini, na kateri se nahajajo, in se obdajo z ekstracelularnim matriksom. Ta jih varuje, da so odpornejše proti zunanjim vplivom, kot so: antibiotiki. Biofilm so uspeli dokazati z različnimi tehnikami, kot so fluorescentna in-sito hibridizacija, histologija in elektronska mikroskopija.«
Bakterijsko vaginozo običajno prepoznajo ženske same
Bakterijsko vaginozo običajno prepoznajo ženske same, predvsem zaradi izcedka belkaste barve in neprijetnega vonja iz nožnice po ribah, in se zato obrnejo na svojega ginekologa. Zadnje kultivacijske tehnike so odkrile, da imajo zdrave ženske v svoji nožnici več kot 120 vrst laktobacilov, med katerimi je najpomembnejši Lactobacillus crispatus, ki tudi prevladuje. Poleg njega zdravo nožnico naseljujejo predvsem sevi L. gasseri, L. jensenii in L. iniesta.
Pri zdravih ženskah prevladujejo največ 3 ali 4 tipi laktobacilov, medtem ko pri tistih, ki imajo bakterijsko vaginozo, vaginalno mikrobioto nožnice sestavlja cela mavrica različnih škodljivih bakterij, med katerimi sta najpogosteje zastopani Gardnerela vaginalis in Atopobium vaginae.
»Atopobium vaginae je pred kratkim odkrita bakterija, ki je prisotna pri vseh ženskah z bakterijskim vaginitisom. Je dosledno anaerobna in njena značilnost je ta, da je odporna na antibiotik metronidazol. Izdeluje znatne količine mlečne kisline in je vedno sestavni del nenormalne bakterijske vaginalne flore. Sodeluje pri nastanku bakterijskega biofilma in je verjetni vzrok za številne zaplete v nosečnosti,« pojasnjuje Lucija Kuder ter nadaljuje: »Za klinično potrditev bakterijske vaginoze je potrebna izpolnitev treh od štirih meril (bakterijska kultura namreč ni primerna za potrditev diagnoze, saj ni dovolj specifična): pH nožnice, večji od 4,7, vonj po ribah, belkast homogen izcedek in pozitiven aminski test s kalij hidroksidom.«
Kaj se dogaja pri bakterijski vaginozi?
»Pri bakterijski vaginozi ni vnetja, gre za spremembo vaginalne mikrobiote: zmanjša se populacija koristnih laktobacilov in poveča se količina anaerobnih bakterij. Sestava laktobacilusov se podeduje: Afričanke imajo drugačno kombinacijo laktobacilov v nožnici kot Evropejke. Populacija laktobacilov niha med mestruacijskim ciklusom in skozi različna življenjska obdobja. Naloga laktobacilov je, da metabolizirajo glikozen v mlečno kislino, izdelujejo vodikov peroksid, izdelujejo baktericine, ki preprečujejo razrast preostalih bakterij, in vzdržujejo pH v nožnici nizek, pod 4,5,« pojasnjuje Lucija Kuder.
Bakterijska vaginoza vzrok za večino zapletov v nosečnosti
Do 26 odstotkov nosečnic ima bakterijsko vaginozo. Pri nenosečnicah je delež težko oceniti; nekateri strokovni viri navajajo celo od 70 do 80 odstotkov, drugi ocenjujejo, da delež znaša med 50 in 70 odstotki.
Dejstvo pa je, da je bakterijska vaginoza pri številnih ženskah neprepoznana, razloži sogovornica, in nadaljuje: »Bakterijska vaginoza tudi pri nenosečih ženskah povzroča težave: poveča verjetnost pojava spolnih bolezni – ker se zaradi manj »zaščitne« mikrobiote v nožnici olajša njihov prenos, razvijejo se vnetja … V nosečnosti pa je bakterijska vaginoza povezana s številnimi zapleti, kot so prezgodnji porod, krajšanje materničnega vratu, z vaginalnimi krvavitvami, zastojem v rasti, s spredaj ležečo posteljico … Kakšna bo reakcija nosečnice na bakterijski vaginitis, je odvisno od bakterijske kolonizacije (ker gre večinoma za ascententno infekcijo) in njenega imunskega odgovora ženske, ta pa je odvisen od genetskih dejavnikov. Vsaka ženska na določene stresorje odreagira drugače. Posledice so odvisne tudi od tega, kdaj začnemo ukrepati: od 40 do 50 odstotkov vseh zapletov lahko preprečimo, če bakterijsko vaginozo začnemo zdraviti že pred 20. tednom nosečnosti.«
Zdravljenje bakterijske vaginoze
Možnosti zdravljenja bakterijske vaginoze je več, pravi sogovornica, in nadaljuje: »Na povečan pH lahko delujemo z acidifikacijo; redukcijo laktobacilov uredimo tako, da jih dodamo. Pomembno je, da z zdravljenjem med nosečnostjo ustvarimo normalno vaginalno mikrobioto, predvsem za to, da preprečimo zaplete. Pri simptomatskih nosečnicah brez tveganja za prezgodnji porod je izbira zdravljenja metronidazol, ki se uporablja dvakrat dnevno 7 dni.
Uporabljamo lahko tudi klindamicin, v zadnjem času pa vse pogosteje širokospektralni antiinfektiv dekalinijev klorid, ki je novost v Sloveniji in ga predpiše ginekolog na recept. Predvsem zato, ker je danska študija pokazala, da vaginalne bakterije postajajo vse odpornejše na klindamicin in metronidazol, medtem ko dekalinijev klorid ni antibiotik in ne povzroča rezistence bakterij.
Poleg majhne možnosti za razvoj rezistence je prednost dekalinijevega klorida tudi, da je varnejši, saj deluje izrazito lokalno v nožnici in ga lahko varno uporabljajo vse ženske, tudi nosečnice od prvega dneva nosečnosti in doječe mamice, da ima majhno resporbcijo (manj kot 1 odstotek) in skoraj nima neželenih stranskih učinkov. Zadnji podatki kažejo, da ga uporablja od 20 do 50 odstotkov nosečnic z bakterijsko vaginozo.
Pri nosečnicah, ki imajo tveganje za prezgodnji porod, pa zdravimo z metrodnidazolom in s klindamicinom, pri čemer je prva izbira zdravljenja metronidazol.«
