Prehladu podobne težave, kot so solzenje, kihanje in smrkanje, so lahko posledica alergije na cvetni prah oziroma senenega nahoda ali alergijskega rinitisa, ki po nekaterih ocenah pesti približno deset odstotkov prebivalstva. Toda ne le cvetni prah, rinitis lahko povzročajo tudi hišni prah, ki vsebuje pršice, živalska dlaka, perje in podobni v zraku prisotni alergeni.
Ne prehlad, alergija!
Pordelim očem, polnemu nosu in kihanju, ki spominjajo na prehlad, se lahko pri posameznikih z izrazitejšo preobčutljivostjo na cvetni prah pridružijo še: glavobol, slabo počutje, boleči sklepi, lahko tudi astma.
Seneni nahod, ki ga sicer povzroča nekaj sto rastlin, najpogostejši alergeni pa so pelodi ambrozije, leske, jelše, topola, breze, platane, hrasta, trav, pravega kostanja in pelina, lahko traja več mesecev in se ponavlja vsako leto v sezoni cvetenja rastlin, na katere je posameznik alergičen.
Dnevno osvežene informacije o prisotnosti cvetnega prahu v ozračju najdete v biovremenski napovedi na spletni strani Agencije RS za okolje.
Imunski sistem brez kompasa
Zakaj se pri posamezniku pojavi preobčutljivost na določene snovi, ni povsem jasno. Čeprav za naraščajočo pojavnost alergij običajno krivimo onesnaženost okolja, strokovnjaki pojasnjujejo, da je nagnjenost k alergijam v veliki meri dedna.
Če je alergičen eden od staršev, je verjetnost, da se pri posamezniku pojavi ena izmed oblik alergij, od 20 do 40 odstotkov, če jo imata oba starša, pa je verjetnost za pojav alergije že od 40 do 60 odstotkov.
Pri alergiku se imunski sistem, ki naj bi nas varoval pred škodljivimi vplivi, pretirano odziva na običajno povsem neškodljive dejavnike. Ob senenem nahodu začne imunski sistem tvoriti protitelesa proti določenim vrstam cvetnega prahu, ki ob stiku z alergenom sprožijo vnetni odgovor.
Alergija in stres
Za lajšanje simptomov senenega nahoda se najpogosteje uporabljajo lokalni antihistaminiki v obliki sirupov in tablet, pri težjih oblikah pa bolnike zdravijo s sistemskimi antihistaminiki. Ker tudi pri alergijah velja, da je bolje preprečiti kot zdraviti, lahko alergiki zase največ storijo tako, da se izogibajo alergenom in stresu, saj je znano, da je dobro obvladovanje stresa zelo pomembno tudi pri obvladovanju alergij.
Ker ne prvo ne drugo ni zmeraj mogoče, je smiselno okrepiti imunski sistem. Toda pozor: za imunski sistem, ki je še kako aktiven, a ob alergijah v bolezensko smer, so priporočljivi le pripravki za dvig odpornosti, ki delujejo protivnetno, uravnavajo imunski sistem in razmerje med stresnimi hormoni.
AstraVita Imuno Activ
Prehransko dopolnilo AstraVita Imuno Activ z izvlečkom rastline Boswellia serrata vsebuje bosvelične kisline, ki učinkujejo protivnetno, uravnavajo imunski sistem in hkrati tudi razmerje med stresnimi hormoni, kot sta adrenalin in kortizol. Zato je AstraVita Imuno Activ priporočljiv za alergike, posameznike, izpostavljene stresu, ter bolnike s kroničnimi in z avtoimunskimi obolenji, za katere običajni pripravki za dvig odpornosti niso primerni.
