Zamašen nos: zakaj nastane in kako si pomagati

Pri zamašenem nosu gre za vnetje nosne sluznice (rinitis), ki ga pogosto spremlja tudi vnetje sinusov (sinusitis). Tipična simptoma sta zamašenost nosu in izcedek iz njega. Običajno gre za akutno stanje, ki je največkrat posledica virusne okužbe, traja pa do 12 tednov.

Zamašen nos, zakaj nastane in kako si pomagati
Pri alergijskem rinitisu je izogibanje najpogostejšim povzročiteljem: pršici hišnega prahu, pelodu, živalski dlaki, plesni v stanovanju, ukrep, ki preprečuje razvoj bolezni in blaži simptome. Foto: Bigstock

Alergijski rinitis povzročajo alergeni v zraku, tipični simptomi pa so kihanje, srbeč nos, voden izcedek iz nosu, konjunktivitis (vnetje očesne sluznice), je na letošnjih Schrottovih dnevih pojasnila pulmologija izr. prof. dr. Mihaela Zidarn iz Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik.

Izogibanje antibiotikom

V nadaljevanju se je posvetila možnostim zdravljenja in predstavila priporočila za oceno rinitisa. Posebej je izpostavila pomen ne-predpisovanja antibiotikov. »Pri akutnem in/ali alergijskem rinitisu imajo bolniki za samozdravljenje na voljo več možnosti: zdravila brez recepta (na voljo v lekarnah, kjer so tudi usposobljeni za svetovanje), pripravke iz zdravilnih rastlin, prehranska dopolnila (EPOS – evropske smernice za obravnavo bolnikov z rinitisom/rinosinusitisom priporočajo vitamin C v odmerku 1 do 2 g na dan in cinkov acetat oz. cinkov glukonat v odmerku 75 mg na dan), nefarmakološke ukrepe. Samozdravljenja ne svetujemo pri otrocih, mlajših od dveh let, pri krhkih starostnikih, pri sladkornih bolnikih, pri bolnikih s srčnim popuščanjem in pri vseh, ki imajo kronične bolezni dihal.«

Izpiranje nosu s fiziološko raztopino izvajamo pri vseh oblikah rinitisa in rinosinuzitisa.

Izpiranje nosu primerno pri vseh oblikah

Izpiranje nosu s fiziološko raztopino izvajamo pri vseh oblikah rinitisa in rinosinuzitisa. Izvajamo ga pred uporabo ostalih zdravil: dekongestivov ali glukokortikoidov, ki so običajno v obliki nosnih pršil ali kapljic za nos. Pri alergijskem rinitisu (v razvitem svetu ga ima četrtina odraslih in skoraj tretjina otrok, pogostost pa še narašča) se za lajšanje simptomov in tudi preventivno uporabljajo antihistaminiki. Lajšajo srbenje nosu in oči, kihanje, kašelj ter blažijo izcedek iz nosu, ne pa tudi zamašenosti nosu. Na voljo so v obliki nosnih pršil ali tablet, uporabljamo pa jih enkrat (tablete) do dvakrat dnevno (nosna pršila), je povedala Mihaela Zidarn in  razložila njihovo delovanje: »Nosni glukokortikoidi so primerni za vse oblike rinitisa oz. rinosinuzitisa in so jih lahko jemljejo tudi nosečnice in otroci. Zmanjšajo zmašenost nosu (kongestijo), kihanje, očesne simptome (pordelost, srbenje, otekanje, vnetje očesne sluznice), rinorejo (izcedek iz nosu). Vendar pa ne delujejo takoj: maksimalni učinek dosežejo po dveh tednih redne uporabe. Dekongestivi zmanjšajo zamašenost nosu in količino izcedka. Uporabljamo jih lokalno, kot nosna pršila ali kapljice za nos. Učinkujejo zelo hitro, že v nekaj minutah, in jih lahko kombiniramo z antihistaminiki ali analgetiki, njihova uporaba pa je omejena na 7 dni.«

Zamašen nos
Za lajšanje glavobola in zamašenega nosu pri rinitisu EPOS smernice priporočajo rastlinsko zdravilo Sinupret. Foto: Bigstock

Zdravilne rastline dokazano lajšajo simptome

Za lajšanje simptomov, povezanih rinitisom oziroma rinosinusitisom tudi narava ponuja številne učinkovite rešitve. Zdravilne rastline dokazano pomagajo, kar potrjujejo tudi klinične študije in meta analize. EPOS smernice tako za lajšanje glavobola in zamašenega nosu pri rinitisu priporočajo rastlinsko zdravilo Sinupret (vsebuje korenino rumenega svišča, cvet jegliča, zel kislice, cvet črnega bezga in zel navadnega sporiša) ter tudi pripravke iz zdravilne justicije (Adhatoda vasica) – znane tudi kot malabarski oreh, solo ali v kombinaciji z ginsengom, ter izvleček evkaliptusa. Učinkujejo tudi pripravki iz navadnega bršljana in sladkega korena.

Pri alergijskem rinitisu (v razvitem svetu ga ima četrtina odraslih in skoraj tretjina otrok, pogostost pa še narašča) se za lajšanje simptomov in tudi preventivno uporabljajo antihistaminiki.

Alergijski rinitis: ključno izogibanje alergenom

Pri alergijskem rinitisu je izogibanje najpogostejšim povzročiteljem: pršici hišnega prahu, pelodu, živalski dlaki, plesni v stanovanju, ukrep, ki preprečuje razvoj bolezni in blaži simptome. Pri preobčutljivosti  na hišne pršice je potrebno zmanjšati njihovo prisotnost: pranje posteljnine na najmanj 60 stopinj Celzija, protialergijske prevleke za posteljnino, odstranitev preprog, mokro čiščenje tal ipd. Osebam, ki imajo alergijo na živalsko dlako, se odsvetujejo živali v stanovanju, še posebej v spalnici. Ne glede na to, ali imamo alergijski rinitis ali ne, je potrebno poskrbeti, da v stanovanju ni plesni. Pri preobčutljivosti na pelode je na mestu izogibanje fizičnim naporom na prostem v času visoke koncentracije cvetnega prahu, pomagajo tudi zaščitna očala. Zračenje stanovanja naj bo ponoči ali po dežju, odsvetuje se sušenje perila na prostem v času cvetenja.

Pri preobčutljivosti na pelode je na mestu izogibanje fizičnim naporom na prostem v času visoke koncentracije cvetnega prahu, pomagajo tudi zaščitna očala. Zračenje stanovanja naj bo ponoči ali po dežju, odsvetuje se sušenje perila na prostem v času cvetenja.

Pomembni poudarki: 

  • Če po petih dneh samozdravljenja rinitisa ne pride do izboljšanja, je potrebno obiskati zdravnika. 
  • Ko uporabljamo nosni pršilnik ali nosne kapljice, glave ne nagnemo nazaj, pač pa naprej. Pršimo vedno proti zunanji steni nosnice in ne smrkamo. 
  • Otroci in nosečnice naj dekongestive uporabljajo le izjemoma in zelo kratek čas. Odsvetovani so tudi pri ishemični bolezni srca, težavah s ščitnico, arterijski hipertenziji. 
  • Osebe z astmo pogosteje zbolevajo za rinitisom.  
  • Če rinitis oziroma rinosinuzitis (ko je vnetju nosne sluznice pridruženo tudi vnetje sinusov) traja več kot 12 tednov, govorimo o kronični obliki bolezni. 
  • Na bakterijski rinitis/rinosinusitis posumimo, če se simptomi po 10 dneh ne izboljšajo (ampak celo poslabšajo) in so prisotni vsaj trije od naslednjih simptomov: hud glavobol/bolečina v predelu sinusov, enostranska lokalizirana bolečina obraza, vročina (nad 38 stopinj Celzija), zvišani vnetni markerji (CRP, sedimentacija). Zdravimo ga s sistemskimi antibiotiki, zdravlje traja pri odraslih 5 do 7 dni, pri otrocih pa 10 do 14 dni.