Ljudje, ki so poročeni ali v partnerski zvezi, si kolk, zapestje ali ključnico pol manjkrat kot tisti, ki na starost živijo sami, je pokazala raziskava, ki so jo opravili na Univerzi Southampton. V njej so pregledali podatke za skoraj 380 starostnikov, ki so utrpeli zlome kosti.
Zakonci bolj pazijo drug na drugega
Znanstveniki domnevajo, da je vzrok v tem, da zakonci bolj pazijo drug na drugega ter tudi sicer živijo bolj zdravo. Zdravniško pomoč (zaradi kateregakoli vzroka) poiščejo prej.
Na pogostnost zlomov vpliva tudi gmotni status: pri tistih z več denarje je število zlomov manjše, najbolj verjetni vzrok pa, tako znanstveniki, se skriva v dejstvu, da so bolj osveščeni in bolje izvajajo preventivo. Slednja se namreč začne že v mladosti in traja vse življenje, najbolj pomembna pri tem pa sta prehrana z dovolj kalcija ter telesna aktivnost.
Zlomi kosti posebej ogrožajo ženske
Zlomi kosti so ena od največjih težav pri starostnikih, vzrok pa je zmanjšanje gostote kosti, ki pospeši razvoj osteoporoze. Slednja še posebej ogroža ženske po menopavzi. Še posebej problematični so zlomi kolka, saj podatki kažejo, da kar tretjina starostnikov umre v manj kot enem letu po zlomu.
Zlomi pri starostnikih so tudi veliko breme za javno zdravstvo. Britanci so izračunali, da stroški, povezani z njimi, znašajo več kot štiri milijarde na leto. Pri nas stroški, povezani z njo, pa presegajo 60 milijonov evrov na leto.
Vsak tretji starostnik po zlomu kolka umre prej kot v letu dni
Izgubljanje kostne mase je sicer običajen pojav: ženske po tridesetem letu starosti izgubljajo po odstotke do dva kostne mase na leto. V starosti 70 let za osteoporozo ženske zbolijo šestkrat pogosteje kot enako stari moški.
Točnih podatkov za število bolnikov z osteoporozo pri nas ni, saj se bolezen pogosto prepozna šele takrat, ko pride do zloma, ocenjuje pa se, da jih je več kot 150 tisoč.
Partnerski status in jemanje zdravil
Sorodna duša, s katero si delimo starost, pa ni povezana samo z bolj zdravimi kostmi, pač pa tudi z boljšim duševnim zdravjem: depresije in anksioznosti je manj, družabno življenje pa pestrejše. Samski starostniki tudi pogosteje zbolevajo za sladkorno boleznijo tipa 2.
Študija, ki so jo izvedli na Aston Medical School v Birminghamu je pokazala, da je med starostniki, ki šeimajo partnerja, manj sladkorne bolezni tipa ter tudi manj povišanega krvnega tlaka ter visokega holesterola. Zdravila jemljejo bolj redno, moški pa so tozadevno celo bolj skrbni kot ženske. So bolj telesno aktivni in se bolj zdravo prehranjujejo.
Koliko in katera hranila potrebujejo starostniki
Ze dolgo je znano, da na zdrave in čvrste kosti v starosti ne vpliva samo telesna aktivnost, pač pa tudi prehrana. Pri starostnikih je zelo pogosta beljakovinska prehranjenost, zaradi spremembe okusa in upada apetita pogosto zanemarijo tudi vnos drugih hranil. Slovenske smernice za starostnike priporočajo naslednji vnos hranil:
Kalorije:
- starostnik do 65 let: 32 kcal/kg telesne teže
- starostnik nad 65 let: 30 kcal/kg telesne teže
- bolan starostnik: okoli 30 kcal/kg telesne teže
Voda:
- 30 ml/kg telesne teže na dan
Beljakovine:
- zdrav starostnik: 0,8 g/kg telesne teže
- bolan starostnik: najmanj 1 g/kg telesne teže
Maščobe:
- 30 % celotne energije (približno 70 g), od tega:
- nasičene maščobe 10 % celotne energije (23 g),
- večkrat nenasičene maščobe 7 % (17 g),
- prehranski holesterol do 300 mg
Ogljikovi hidrati:
- 55 – 60 % energije
- pretežno kot sestavljeni ogljikovi hidrati
- manjši del (45 g) kot prečiščeni sladkorji
Kalcij:
- 1000 mg/dan
Vitamin D:
- 5 -10 µg/dan
Vir: Priporočila za prehransko obravnavo bolnikov v bolnišnicah in starostnikov v domovih za starejše občane, Ministrstvo za zdravje, 2008
