Najpogostejše težave v hrbtenici in primerna preventiva

Hrbtenica je najpomembnejši in najzapletenejši del človeškega skeleta. Sestavljena je iz vretenc in medvretenčnih ploščic ali diskov. Nosi glavo, je steber trupa in zaščita krvnega mozga ter oklep hrbtenjače, po kateri potujejo živci. Z bolečino v hrbtu se spoprijemamo vsaj enkrat v življenju, a kaj, ko v večini primerov ne razumemo vzroka za bolečino. V svetu naj bi bilo 85 % primerov bolečin v hrbtu neznanega izvora. Najpogostejši vzrok za bolečine so predvsem nenadzorovani in dolgotrajni gibi.

Največkrat slišimo za izraz hernija ali herniacija diska. Pri herniji pride do izbočenosti medvretenčne ploščice (diska), do česar pride zaradi neustrezne porazdelitve sil na hrbtenico. Hernija se najpogosteje pojavlja pri populaciji, stari med 20 in 40 let, in lahko nastane kot posledica ponavljajočega se upogibanja (sedenje itn.) in ponavljajočih se gibov, ki jih uporabljamo pri fizičnem delu in športu (rotacije itn.).

Poleg hernije se najpogosteje pojavi diagnoza degenerativne spremembe diskov. Ko disk ni več hidriran, se splošči, vendar je izguba vode ali izsušitev diska naraven proces in še ne pomeni bolezni. Prav tako ni rečeno, da bo oseba s tovrstno diagnozo čutila kakršne koli bolečine v predelu hrbta. Če imate izsušitev diskov, se priporoča razbremenitev oz. dekompresija hrbtenice z različnimi položaji.

Stenoza je izraz za zožanje spinalnega kanala, v katerem se nahaja hrbtenjača z živci. Stenoza lahko povzroči različne težave. Pogosto povzroča išias in simptome, ki jih povezujemo z njim. Pri išiasu gre za bolečino, ki ima izvor v ledvenem delu hrbta, v katerem so diski, posebno na prehodu v križnico, najobčutljivejši. Bolečina je posledica utesnjenosti ishiatičnega živca in jo lahko čutimo prek zadnjice pa vse do prstov na nogi. Pri mlajših posameznikih je lahko vzrok za išias hernija diska. Pri starejših pa je živec ukleščen predvsem zaradi večjih sprememb na hrbtenici. Pri stenozi prav tako prideta v poštev razbremenitev hrbtenice in krepitev trupa.

S preventivo oz. z zavedanjem gibanja lahko veliko pripomoremo sami. Predvsem z ohranjanjem nevtralnega položaja hrbtenice (naraven položaj hrbtenice) pri sedenju, dvigovanju bremen ipd. in z redno razbremenitvijo.

Razbremenitev pomeni, da vsaj enkrat na uro ali dve vstanemo, se sprehodimo, uležemo itn. Pri sedenju se priporoča tudi ledvena opora (lahko je tudi blazina, jopica …), ki nam omogoča razbremenitev ledvenega dela. Če dolgo stojimo, pomaga že to, da prekrižamo roke za hrbtom.

Skolioza je stanje, pri katerem je hrbtenica ukrivljena vstran. Povzroči lahko nestabilnost hrbtenice in posledično poškodbe na diskih. Če je ne odpravljamo ustrezno, je lahko tudi vzrok za nadaljnje težave. Žal rešitve za skoliozo obstajajo le v nekaterih primerih. Kot priporočena metoda se pojavlja Schrothova metoda. Skolioza se lahko kaže tudi prek skrajšane noge, ukrivljanja medenice proti krajši nogi itn. V tem primeru si lahko pomagate z vložki za čevlje in najdete strokovnjaka, ki vam bo pomagal.

Spondilolisteza pomeni zdrs enega vretenca nad drugim. Najpogosteje se to zgodi v predelu L4 L5 ali L5 S1. Lahko je prirojena ali pridobljena. Bolečina je lahko konstantno prisotna, predvsem ko se nagnemo nazaj. Lahko je posledica preobremenitev v upogibanju, rotacijah in v pretirani gibljivosti, kar se kaže predvsem pri gimnastičarjih in plesalcih. Pri tovrstnih primerih se odsvetuje maksimalne razpone (iztegi nazaj, upogibi naprej) gibljivosti v hrbtenici. Na splošno velja, da preveč gibljivi sklepi niso stabilni, zato je pri tovrstnem primeru treba skrbeti za krepitev hrbtne muskulature. Spondiloza označuje spremembe na telesih vretenc, ki jih povzroča staranje diska. So reaktivne kostne tvorbe, ki jih lahko opazimo samo na robovih vretenc. Kažejo se v obliki kostnih izrastkov (trnov), ki lahko povežejo tudi dve sosednji vretenci med seboj. Sama po sebi ne predstavlja bolezenskega stanja. Spondiloartroza predstavlja postopno obrabo sklepov in je posledica na nepričakovane dodatne obremenitve hrbtenice. Gre torej za izrabo sklepov hrbtenice. V takšnem primeru bo ustrezen mišični tonus pripomogel k boljši opori hrbtenice.

Urgentno stanje pa lahko predstavlja sindrom Caude Equinae (»konjskega repa«), pri katerem lahko večja centralna hernija v ledvenem delu hrbtenice (se disk izboči v hrbtenični kanal) pripelje do nenadne okvare v področju, v katerem se nahaja zaključek ali snop živčnih korenin. V tem primeru gre lahko najprej za išias in pozneje za omrtvelost z delno ali s popolno paralizo nog, lahko tudi nezmožnost zadrževanja vode in blata. V takšnem primeru je potrebna takojšnja operacija. Že več kot 24-urna zamuda lahko povzroči resno paralizo. Najpogosteje se zgodi pri neustrezno izvedenem nenadnem gibu (npr. dvigu bremena).

Poleg bolečin, ki jih čutimo v hrbtenici, se pogosto pojavljajo tudi bolečine v hrbtnih mišicah. Te se v večini primerov obravnavajo površno. Ko se pojavi mišična bolečina v hrbtu, se pogosto svetuje raztezanje mišic, kar je lahko problematično, saj zbudi občutek olajšanja, a se dolgoročno kaže kot škoda na hrbtenici in v globokih tkivih. Drugi površen nasvet so tudi splošno predpisana zdravila za sproščanje mišičnih krčev, kar je začasna rešitev, ki ne odpravlja vzrokov. Vzrok za bolečino je lahko drugje, zato raje dvakrat premislite, preden se odločite za tovrstno rešitev. Pomembno je, da sami presodite, občutite, kaj vaši hrbtenici ustreza in kaj ne. Vsakodnevno in pri različnih opravilih. Lahko si pišete tudi bolečinski dnevnik, ki ga bo pogledal tudi strokovnjak in vam lažje svetoval z napotki. Poleg tega je ključnega pomena vadba za krepitev hrbtnih mišic in preostalih delov telesa. Če ne veste, kako bi se tega lotili, se posvetujte s kineziologom ali fizioterapevtom.

Naj tokratni pregled diagnoz ne bo le pregled, ampak tudi neke vrste poučno gradivo za skrbno ravnanje s hrbtenico, kar pa nikakor ne pomeni, da se prenehate gibati ali dvigovati bremena. Pomembni sta predvsem tehnika gibov in vzdržljivost v moči, ko govorimo o hrbtenici. Kako in zakaj, pa sledi v naslednjih prispevkih. In še za konec – kot pravi znan pregovor – »prazna vreča ne stoji pokonci«. Če hrbtenica in trup nista dovolj močna, tudi mi ne bomo dolgo stali pokonci, še posebej pa ne brez bolečin.

Viri:

1. McGill, S. (2018). Mehanik hrbta. McGillova metoda ozdravitve bolečin v hrbtu – korak za korakom: skrivnosti zdrave hrbtenice, ki vam jih zdravnik ni povedal. Kineziološki center KinVital, Ljubljana.
2. Popovič, J. (1980). Bolečina v križu. Mladinska knjiga, Ljubljana.
3. Spinal Pain. American Association of Neurological Surgeons. Pridobljeno na: https://www.aans.org/Patients/Neurosurgical-Conditions-and-Treatments/Spinal-Pain.