
Samo zdrav slog življenja, hoja in gibanje tudi v hladnem, dovolj spanja ter kakovostna prehrana polna vitaminov in mineralov, probiotikov in kar je še nujnega za dobro delovanje našega organizma, je v tem času premalo. Hrana je vse bolj osiromašena osnovnih mikrohranil, ki bi jih morala vsebovati, lahko posežemo tudi po prehranskih dopolnilih oziroma še raje po registriranih zdravilih, fitofarmakih, da se malce okrepimo.
A tisto pravo vprašanje, ki bi nam ga morali zastaviti že naši družinski zdravniki (vsaj tistim, ki ga imajo), ali se boste cepili? To vprašanje bi moralo priti že v oktobru, novembra zagotovo, za nekatera druga cepiva tudi prej tekom leta. Dobrodošli bi bili tudi dopisi na dom, da bi bili obveščeni tudi tisti, ki niso pogosto pri zdravniku ali nimajo svojega izbranega zdravnika.
In pred čem naj se cepimo?
V prvi vrsti se bomo cepili proti sezonskim virusom in bakterijam, torej gripi in pnevmokoku, pa tudi proti Covidu – 19 npr.
Pnevmokok povzroča različne bolezni, med katerimi imajo najtežji potek pljučnica, sepsa in meningitis. Pnevmokokov je več kot 90 različnih tipov, s človeka na človeka pa se prenašajo s kužnimi kapljicami, ki se sproščajo ob govorjenju, kašljanju in kihanju. Ob zmanjšani odpornosti ali vneti sluznici se lahko bakterija iz nosno-žrelnega prostora razširi v različne predele telesa. Včasih so se ljudje pljučnice zelo bali, saj je vsak poznal koga, ki jo je prebolel ali celo umrl. A dolgo ni bilo na voljo nobenega zdravila, potem smo dobili možnost zdravljenja z antibiotiki, ki pa so lahko odporni na serotip pnevmokoka, ki ga bolnik preboleva. Zato je odkritje cepiva proti (več sevom) pnevmokokov ena pomembnejših prelomnic ne samo v medicini, ampak v zgodovini človeštva nasploh.
Cepljenje pri starejših
Na letošnjih Tavčarjevih dnevih se je pomenu cepljenja starejših posvetil prof. dr. Alojz Ihan, predstojnik katedre za mikrobiologijo in imunologijo na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani. Poudaril je, da je odziv na cepljenje v starosti zaradi različnih vzrokov spremenjen, kar zahteva prilagoditev cepilnih strategij. Koncentracija protiteles po cepljenju pri starostnikih pada hitreje, kot pri mladih, redno cepljenje v mlajših letih pa pomembno prispeva k temu, da so odzivi na poživitvene odmerke tudi pri starostnikih večji. NIJZ med priporočena brezplačna cepljenja za različne starostne skupine uvršča cepljenje proti gripi, pnevmokoknim okužbam, covidu-19, HPV, pasovcu, … Prav tako so priporočljivi redni poživitveni odmerki proti tetanusu ter davici in oslovskemu kašlju (na vsakih 10 let). (MŠ)
Pljučnico sem preživela tudi sama, letos, in ničkolikorat sem se med dokaj težkim prebolevanjem spraševala: pa kako to, da se nisem utegnila cepiti?! Tudi gripo sem pred leti nekako predihala, bilo je težko, saj sem večji del časa imela občutek neizmerne teže na pljučih, visoko vročino, in glavobol, pri katerem ni ‘prijela’ nobena tableta. To pa je bila tudi prva in zadnja gripa, ki sem jo preživela, od takrat se namreč vsako leto cepim. Cepila sem se tudi proti virusu Covida – 19, vse tri odmerke sem prejela, saj v cepiva verjamem in se cepljena, počutim varna in zaščitena. Cepljena sem tudi proti klopnemu meningoencefalitisu (KME), pa redno proti tetanusu in proti virusu hepatitisa B.
V Sloveniji med odraslimi za cepljenje odloči približno 60.000 ljudi letno, kar je zelo nizko število v primerjavi z nekaterimi drugimi državami. Za primerjavo se na primer v skandinavskih deželah proti pnevmokoknim okužbam cepi kar 70% ljudi starejših od 65 let.
Vse to so cepljenja, ki bi jih, kot sem že omenila, naj pacientu, vsakega ob svojem času, priporočili in tudi prepričali, družinski zdravniki. Sami se bomo cepili, če smo dovolj ozaveščeni, ali pa če jih zahtevajo okoliščine, na primer pred potovanjem v tuje dežele, kjer so zahtevana potrdila o določenih cepljenjih, pa ob vpisu na nekatere univerze ipd.
Kdo nujno potrebuje cepljenje
Okužba s pnevmokoki je najpogostejša pri majhnih otrocih in pri starejših od 65 let, ter pri tistih, ki imajo kronične bolezni obtočil, dihal, jeter, so sladkorni bolniki ali imajo nevro-mišično obolenje. Visoko tveganje obstaja tudi med kadilci in alkoholiki. Večinoma zadostuje enkratno cepljenje, v posameznih primerih (osebe po presaditvi kostnega mozga in osebe brez vranice ter starejši) pa je treba cepljenje ponoviti. Strokovnjaki so enotni, da so med najbolj izpostavljenimi skupinami, ki bi jim cepljenje še posebej priporočili: onkološki bolniki, posamezniki s hudo okrnjeno imunsko obrambo.,bolniki s kronično ledvično odpovedjo, nefrotskim sindromom, …

Če že domača stroka ne opozarja svojih bolnikov dovolj ali prepozno, pa se to bo mogoče od letos dalje spremenilo, saj je junija Evropska komisija izdala obširna, a vendar dovolj jasna priporočila glede cepljenja. Cepljenja namreč z napredkom znanosti lahko preprečuje tudi raka. Taka so cepljenja proti HPV (Humanim papiloma virusom), hepatitisu B, ki bodo preprečila razvoj številnih rakov. ČE smo kot otroci bili zaščiteni proti boleznim, zaradi katerih so še pred pol stoletja umirali ali bili pohabljeni, pa nekateri malčki v sodobnih generacijah, niso več cepljeni po vseh, sicer skrbno načrtovanih programih cepljenja. Mladi starši se bojijo morebitnih neželenih posledic cepljenja, ki jih anticepilska struja pridno ponuja prepričuje v objavah, največkrat na nepreverjenih, vsem dostopnim spletnih straneh in blogih.
Na letošnjih Tavčarjevih dnevih, strokovnem srečanju zdravnikov, je tokrat o pomenu cepljenja za starejše predaval tudi prof. dr. Alojz Ihan, tema je res aktualna, seveda pa se moramo cepiti vsi, starejši so le ena od najbolj ranljivih skupin.
Cepiva proti raku
V zadnjem času se zelo intenzivno raziskujejo cepiva proti raku. Zasnovana so bodisi za preprečevanje raka (profilaktična cepiva) bodisi kot terapevtska cepiva, ki spodbujajo imunski sistem za boj proti obstoječemu raku. Med cepiva za preprečevanje raka spadata cepivo proti humanemu papiloma virusu (HPV), ki preprečuje raka materničnega vratu, raka penisa, rak zadnjika, rak grla , raka vagine in vulve, ter cepivo proti hepatitisu B (HBV), ki preprečuje hepatocelularni karcinom (rak jeter). Druga skupina so terapevstka cepiva zoper raka, ki so zasnovana tako, da aktivirajo imunski sistem, da prepozna in uniči rakave celice. V to skupino sodijo cepivo zoper metastatskega raka prostate (že v klinični rabi), melanom, glioblastom, raka dojke, raka pljuč… Številna raziskovalna prizadevanja so usmerjena v personalizirana cepiva, prilagojena specifičnim mutacijam tumorja pri posamezniku. Takšna cepiva bi lahko postala prebojna rešitev za obvladovanje tudi tistih vrst raka, pri katerih trenutne metode zdravljenja niso učinkovite. (MŠ)