V zimskem obdobju tako starši pogosteje kot običajno pridejo v lekarno po prehranska dopolnila za hitrejše in lažje okrevanje otrok ter preprečevanje novih okužb, piše mag. farm. Janjanin Bojana v Pharma in, in doda, da je za začetek dobro povzeti bistvene značilnosti otrokovega imunskega sistema.
Zgodnji razvoj pridobljene imunosti
Zgodnja zaščita otroka, ki jo mati zagotavlja prek posteljice in nato mleka, vključuje protitelesa IgG in IgA. Ko ta zaščita preneha, postane otrok bolj dovzeten za različne okužbe. Stik s patogeni in mikrobi ni nujno slab. Nasprotno, zelo pomemben je za razvoj pridobljene imunosti. Zaželeno je, da je otrok čim bolj izpostavljen zunanjim vplivom, da njegov imunski sistem pridobi imunski spomin za vse življenje.
Uravnotežen življenjski slog
Otroku je nujno zagotoviti kakovosten spanec, pestro prehrano (priporočljivo je čim več sezonskega svežega sadja in zelenjave), izogibati se stresu in spodbujati telesno aktivnost, saj je ugotovljeno, da ima življenjski slog velik vpliv na razvoj in optimalno delovanje imunskega sistema.
Prehranska dopolnila so priporočljiva predvsem za otroke, ki so pod velikim pritiskom zaradi številnih dejavnosti in obveznosti v šoli, podvrženi malabsorpciji zaradi neustrezne prehrane ali trpijo zaradi drugih bolezni. Izbrana dopolnila lahko krepijo otrokovo imunost in prispevajo k pravilnemu razvoju. Poleg tega, da lahko skrajšajo trajanje in resnost simptomov, lahko tudi preprečijo pretirano in nepotrebno uporabo antibiotikov.
| Prirojena imunost | Pridobljena imunost |
| Nespecifičen (enak pri vseh dražljajih), zelo hiter odziv. Prva linija obrambe: – mehanska zaščita (koža, sluz, sluznica, trepalnice) – kemična zaščita (sluz, pH) – refleksi Druga linija obrambe – povišana temperatura, NK-celice (naravne celice ubijalke) – citokini – fagocitoza – vnetje | Specifičen, počasen odziv pri prvem srečanju z antigenom. Pri naslednji izpostavlenosti istemu antigenu je odziv hitrejši zaradi nastanka spominskih celic. Celična imunost T-celice Humoralna imunost B-celice protitelesa |
Vitamini in minerali
Starši najprej pomislijo na vitamine in minerale, ko iščejo izdelke za krepitev imunskega sistema svojih otrok. Toda – ali so res potrebni? Vitamini in minerali so indicirani samo pri otrocih z dokazanim pomanjkanjem – zaradi restriktivne diete, nezadostne absorpcije ali nedostopnosti določenih živil. Prehranske potrebe se lahko razlikujejo glede na regijo sveta in družbeno ekonomske okoliščine. Kljub dostopnosti raznolike prehrane tudi v razvitem svetu pri otrocih opažajo pomanjkanje vitaminov D in E ter joda.
Vitamin D
Pomanjkanje vitamina D je med otroki zelo pogosto (10-30 % otrok v Evropi). Vzroki so različni in vključujejo manjšo izpostavljenost soncu (daljše bivanje otrok pozimi v zaprtih prostorih), malabsorpcijo, debelost ter uživanje nekaterih zdravil, kot so karbamazepin, fenitoin in kortikosteroidi. Vitamin D ima imunomodulatorni učinek prek prirojene in pridobljene imunosti.
Deluje prek receptorja za vitamin D, ki ga ima večina celic imunskega sistema; zavira avtoimunski odziv in deluje protivnetno, spodbuja diferenciacijo dendritičnih celic in regulatornih T-limfocitov ter zmanjšuje celični odziv pomožnih T-limfocitov in izločanje vnetnih citokinov.
Standardni pediatrični nacionalni profilaktični ukrep v Sloveniji je dodajanje 400 EI (mednarodnih enot) oziroma 10 µg na dan vsem dojenčkom v prvem letu življenja. Po priporočilih Evropskega pediatričnega združenja za gastroenterologijo, hepatologijo in prehrano otroci, ki niso izpostavljeni soncu in večino časa preživijo v zaprtih prostorih, veljajo za rizično skupino za pomanjkanje vitamina D. Po prvem letu pa priporočajo vsakodnevni vnos 600 EI (15 µg).
Najbogatejši naravni vir vitamina D3 v hrani so polenovka in druge mastne ribe, sledijo tuna, sardine, skuša, losos, morski sadeži, gobe šitake, jetra in jajčni rumenjak. Potrebna pa je previdnost pri okvarjenem delovanju ledvic.
Vitamin C
Pomanjkanje vitamina C v zahodnih državah povezujejo predvsem z restriktivnimi dietami, avtizmom, nevrološkimi motnjami, malabsorpcijo in okvaro ledvic.
V študijah je bilo ugotovljeno, da pri povprečno aktivnih ljudeh vitamin C ne zmanjša pojava prehladov, lahko pa ima pozitiven učinek pri fizično bolj aktivnih ljudeh. Pri odraslih je bilo ugotovljeno, da skrajšuje trajanje okužbe in resnost simptomov, vendar takšnih študij pri otrocih niso izvedli.
Mehanizem delovanja: kopiči se v fagocitih, kot so nevtrofilci, poveča fagocitozo, nastajanje ROS (reaktivnih kisikovh spojin) in kemotakso. Potreben je tudi za apoptozo in “čiščenje” izrabljenih nevtrofilcev z mesta okužbe, ki ga opravljajo makrofagi. Vloga limfocitov je manj jasna, vendar je povezana s proliferacijo limfocitov T.
Od 1. do 6. leta se priporoča 15-50 mg na dan, od 6. do 18. leta pa 50-100 mg enkrat na dan. Vitamin C je varen za uporabo. V primeru prevelikega vnosa se pojavijo prebavne motnje, kot so driska, krči in napenjanje.
Cink
Cink vpliva na številne vidike imunosti, vključno s pravilnim razvojem celic, ki so dele prirojene imunosti, nevtrofilcev in NK celic. Pomanjkanje tega minerala ima negativen vpliv na makrofage, fagocitozo, nastajanje citokinov itd. Cochrane pregled iz leta 2011 je ugotovil, da je cink koristen pri skrajševanju trajanja bolezni in resnosti simptomov bolezni le, če ga vzamemo v 24 urah od pojava prvih simptomov prehlada.
Od 1. do 4. leta se priporoča 3 mg; od 4. do 8. leta 5 mg; od 9. do 13. leta 8 mg; od 14. do 18. leta 11 mg. Uporaba je varna, vendar je pri dolgotrajni uporabi visokih odmerkov potrebna previdnost, saj lahko pride do pomanjkanja bakra.
Železo
Anemija je najpogostejša prehranska motnja na svetu, povezana pa je predvsem s pomanjkanjem železa. Zaradi slabe absorpcije železa so še posebno prizadete nosečnice in otroci, tudi v razvitejših državah. Pomembno je vzdrževati normalno raven železa, saj pomanjkanje (kar ne pomeni vedno slabokrvnosti) negativno vpliva na kognitivne sposobnosti, vedenje, telesno rast in razvoj otrokove imunosti. Raziskave so pokazale, da se pri otrocih s pomanjkanjem železa znižata število T-limfocitov in razmerje celic CD4:CD8, z dodatkom pa se to število izboljša. Tu bi omenila tudi hemsko železo, ki se nahaja v mesu, dobimo pa ga tudi v prehranskih dopolnilih (op.ur.) in sodi med najkakovostnejše oblike železa, ki so na voljo v prehranskih dopolnilih. Ne obremenjuje prebavil, ginekologi ga radi priporočijo ženskam (nosečnicam in vsem ostalim pacientkam).
V razvitejših državah je poudarek na povečani absorpciji železa, kar pomeni uživanje živalskih virov hemskega železa vsaj dvakrat na teden v kombinaciji s hrano, bogato z vitaminom C. Obenem naj bi se izogibali sočasnemu uživanju živil, ki vsebujejo velike količine kalcija.Bogata rastlinska vira sta rdeče stročnice in zelena listnata zelenjava.
Večji odmerki lahko povzročijo zaprtje, slabost in bolečine v trebuhu. Odmerjanje je odvisno od tega, ali gre za pomanjkanje ali anemijo. V primeru pomanjkanja se priporoča 10-15 mg na dan, v primeru anemije se odmerek določi v sodelovanju z zdravnikom.
Omega-3 maščobne kisline
Omega-3 maščobne kisline vplivajo na imunski sistem na več načinov – od spremembe pretočnosti membran imunskih celic, prek vpliva na delovanje makrofagov do ustvarjanja prekurzorjev signalnih molekul imunskega sistema.
Čeprav mehanizmi delovanja niso povsem pojasnjeni, poznamo njihov pozitiven vpliv na imunski sistem.Ko so otrokom z nizkim vnosom dokozaheksaenojske kisline (DHA) dodajali DHA in arahidonsko kislino (AA), so opazili izboljšan odziv imunskega sistema.
V študijah se odmerki gibljejo od 120 do 1300 mg na dan za kombinacijo eikozapentaenojske kisline (EPA) in DHA, medtem ko uradnih smernic ni. Za ALA (alfa-linolensko kislino) obstajajo uradne smernice, ker velja za esencialno maščobno kislino: od 0 do 12 mesecev 0,5 g; od 1 do 3 let 0,7 g; od 4 do 8 let 0,9 g; od 9 do 13 let 1,0-1,2 g; od 14 do 18 let 1,1-1,6 g.
